5. PRIZOR

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
4. PRIZOR '
Danila Žorž


Osebe: Odisej Penelopa snubec


Čez dve uri pri Odiseju doma. Snubec je že tam.


SNUBEC: Draga Penelopa, si se že odločila?

PENELOPA: Razmišljala sem...

SNUBEC: Sama ne boš zmogla. Odisej ima veliko podjetje. Sama ne boš kos Itaki, d.o.o. PotrebujeŠ sposobnega moža!

PENELOPA: Ko se vam ne bi tako mudilo!

SNUBEC: Poskušaj me razumeti! Tudi jaz moram živeti. Konec koncev sem samo trgovec...

PENNELOPA: Ampak jaz ne vem, če je moj mož...

SNUBEC: Za zapahi je!

PENELOPA: Oh, motite se. Ušel je! Glejte, pravkar prihaja!

SNUBEC: preplašeno. Kaj?

PENELOPA: Odisej! Moj ljubljeni Odisej! Vrnil si se!

ODISEJ: hrupno vstopi. Da! Vrnil sem se!

PENELOPA: Reši me! Plane Odiseju v objem.

ODISEJ: Ne skrbi. Prišel sem. Snubcu. Ti podli prevarant! Plačal mi boš!

SNUBEC: Saj ni tako, kot izgleda. Samo pomagati sem hotel.

ODISEJ: Lažnivec! Hotel si si prisvojiti moj denar. Hotel si zapeljati mojo ženo. Hotel si dobiti mojega sina!

SNUBEC: Če bi i lahko pojasnil...

ODISEJ: Nič ne boš pojasnjeval!

SNUBEC: Ampak nisem mislil tako...

ODISEJ: Ne bodi šleva! Primi orožje in bori se kot mož!

SNUBEC: Saj že grem, saj že grem!

ODISEJ: Ne boš šel! Ubil te bom! Potisne Penelopo vstran.

SNUBEC: Nič hudega nisem storil...

PENELOPA: Ne verjemi mu, Odisej! Hotel je stopiti na tvoje mesto!

ODISEJ: Orožje v roke!

SNUBEEC: Nimam orožja! Od kod naj ga vzamem!

ODISEJ: Na to bi moral misliti prej. Potegne pištolo.

SNUBEC: Ampak gospod Odisej, saj je šlo za navadno trgovino...

ODISEJ: Umri!

SNUBEC: Ne. Ne bom ostal in čakal. Se obrne, da bi zbežal. ODISSEJ: Strahopetec! Ustreli ga v hrbet. PENELOPA: spet pade Odiseju v objem. Rešil si naju! ODISEJ: Draga moja Penelopa! PENELOPA: Nisem se ga mogla znebiti... ODISEJ: Je že dobro, moja Penelopica. Saj ti verjamem. PENELOPA: Hotel je Itako, d.o.o. ODISEJ: Plačal je za to, moja Lopica. PENELOPA: Rekel je, da si zagotovo zaprt. Da so te ujeli! Morala sem mu verjeti... ODISEJ: Ne skrbi. Zdaj je mrtev, jaz pa sem tu, moja Opica. PENELOPA: Tako pogumen in plemenit si! ODISEJ: Da, draga, vem. ŠPENELOPA: Saj ne boš več odšel, kajne? ODISEJ: Ne bom. Za zmeraj bom ostal s teboj, moja Pica. PENELOPA: Da, ostani z mano! ODISEJ: Za zmeraj. Zdaj pa moram zares iti, draga. PENELOPA: Ne, ne odhajaj. ODISEJ: Moram. Policija je za mano. Pozejdon je prisegel, da me bo preganjal do konca življenja PENELOPA: Ne! ODISEJ: Toda čez kako leto bo že vse minilo, takrat bom nazaj!

PENELOPA: Čakala te bom, obljubim. Zdaj ko je snubec mrtev, se ne bojim več. ODISEJ: Tokrat mi je spodletelo. Toda še se bom boril. Še bom ropal. Še bom ubijal! Moje junaško srce še vedno bije. Vrnil se bom še močnejši!