Škratkovca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Škratki Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Škratkovca
Vinko Möderndorfer (1894)
Svinjski rilci
Izdano: COBBIS 2830133
Viri: COBBIS 2830133
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V Hribernikovem grabnu je živel star čevljar. Bil je zeloskromen in varčen mož. Delal je mnogokrat tudi ponoči. V kvatrnih sobotah so mu pomagali pri delu tudi Škratki.

Nekega kvatrnega večera je delal pri odprtem oknu. Prišel je eden izmed Škratov v svinjski podobi in dejal čevljarju posmehljivo skozi okno: »Čevljar, kaj delaš tako pozno?« Čevljar je bil jezen, da Škrat ni prišel skozi vrata kakor po navadi, pa je prijel za kopito in udaril. Škrata s tako silo po rilcu, da se je kar na mestu zgrudil. Škrat je kmalu zopet vstal in rekel čevljarju skozi okno, naj ga še enkrat udari. Ta je pa dobro vedel, da Hudobe nikoli ne smeš dvakrat udariti, ker tedaj je človek pogubljen. Rekel je: »Jaz koj enkrat udarim, pa tedaj močneje, da izdat.« Škrat se je zopet zgrudil, strašno rjul in se zvalil po bregu v jarek, ki se še danes imenuje Vražji graben.

Zjutraj je šel čevljar gledat v jarek in je videl tam crknjenega konja. Poklical je soseda, da bi odpeljala mrhovino. Ko sta prišla v jarek, tudi konja ni bilo ved tam.

Drugo kvatrno soboto je prišel zopet drugi Škrat pomagat čevljarju. Čevljar je dal Škratu čevelj in dolgo dreto, sam si je vzel pa kratko. poizkusila sta se s Škratom, kdo bo poprej naredil čevlje. zmagal je čevljar. Razjarjen zaradi tega je Vrag rekel čevljarju, naj se gre ž, njim pretepat. Vrag je vzet dolg bič, čevljar pa krajšega. Čevljar je stopil tik k Škratu in ga močno zbil, Škrat si pa ni mogel pomagati, ker je imel bič s predolgim ročajem. Ko je bil Vrag že precej zbit, sta menjala z biči. Tedaj je pa čevljar odskočil in od daleč udrihal z dolgim ročajem po Škratu, ki čevljarja ni dosegel.

Ko je imel vrag že polno oteklin od udarcev, ga je povabil čevljar ,da se gresta zibat, češ, zrak ti bo zacelil rane. Čevljar se je usedel na debelejši konec veje, Škrat pa na tanjšega. Ko sta se prvič zazibala, se je tanjši del veje odtrgal, Vrag je telebnil čez skalo v jarek se ubil. Pritekla je velika voda in ga odnesla. V Vražjem grabnu je še dalje časa smrdela voda in se še sedaj imenuje Škratkovca.