Črni trn

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pri jezu Črni trn
Poezije 2
Simon Gregorčič
Čas
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem align=center> Oj vije steza v hrib se strm, oj steza kamenita; ob nji pri grmu raste grm in mnog se že razcveta.

Oj črni trn, oj črni trn ob gorski stezi strmi, ti prvi nosiš cvet srebrn med drevi in med grmi?

Razvil se ni še rože cvet, še mrtvo vidim trato, ni gaj še svatovski odet, le ti cveteš bahato!

A cvet, ki prvi se žari, oh, trnje le zakriva, in pust in trpek sad rodi, kedó naj pač ga vživa?

To ni, to ni na goro pot, to tvoje je življenje; in trnje, ki cvete ondod, to bridko je trpljenje.

Ob stezi tej, ob stezi tej ti trnje to bodeče gosteje raste, cvete prej, kot rože sončne sreče.

In grm trpljenja vsiplje ti na stezo trne mnoge, da sŕce vbogo vtriplje ti, da krvave ti noge.

A le naj rane krvavé, ti solz mi ne prelivaj, zatri solzé, zatri tožbé, če ne, jih vsaj – prikrivaj.

ne mara srečni svet solzá, trpinov ne umeje, ko tožbe čuje – godrnja, in solzam se le – smeje!