ino ſvojiga ſina prav po kerſhanſko isredili. ˛Skerbeli ſo mu poſebno sa kerſhanſko poduzhenje, de je Boga ſerzhno ljubil, greha ſe pa svetlo varval. Mladi Isidor je rad k' kerſhanſkimu nauku hodil, in kar je ſliſhal, je v' ſvojim ſerzi ohranil. — Kaj pomaga ſinam po ſtariſhah veliko premoshenja, zhe pa kerſhanſkiga nauka ni? Premoshenje bres ſtrahu boshjiga, ino pa pleve bres sernja. Poboshno ſerze ino pridne roke ſo nar boljſhi dota (erbija); ino to ſo ſtariſhi ſvetimu Isidorju sapuſtili.
Ozhe ino mati ſvojimu ſinu niſta v' goſpoſki ſtan pomàgala, ker ſta ſposnala, de ga je Bog sa kmeta vſtvaril; pa tudi dobro védla, de goſpoſki ſtan zhloveka ne ſtori ſrézhniga, ako ga Bog v' viſhi ſtan ne poklizhe. Sa hlapza je Isidor per nekim bogatim goſpodarju ſlushil, sveſto opravljal ſvoje dolshnoſti, ter je shivel sdrav in veſel. — ˛Starejſhi, ki ſvoje ſine le v' goſpoſki ſtan tiſhijo, vezhdel ſvoje otroke neſrezhne ſtorijo, ako niſo poſebno prebriſane glave ino pa modriga sadershanja. Perſilen goſpod je ravno ko na pol kuhana jéd, ki nikomarju prav ne tekne. Boljſhi je biti dober kmet, kakor perten (na pol) goſpód.
Dve poglavitne dolshnoſti kmetiſhki ljudjé imajo: Moli, ino delaj! To je pravizhen Isidor vſak dan sveſto dopolnil. Sgodaj je vſtal, ino tekel v' blishno zérkev k' ſveti maſhi; Bogu je ſam ſebe in ſvoje delo priporozhil, kér je
