Zimska romanca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zimska romanca
Anton Aškerc
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> "Pet mesecev?! ... Do maja, se mi zdi, ko kuriti nehámo že peči ...

Saj veste, kaka moč je lepe žene! Jaz ljubil njo sem, ona, ona mene. Če vrabec sme iskati si družice, kdo to človeku braniti bi kanil? No, nama zákona ni nihče branil, naravne, pravijo, so to pravice. -

Ljubezen bila vsa je dota njena, jaz njej dal kos sem svojega - imena! ... Gospod sodnik! Prijetno tu pri vas je. Ej gorka peč, ej ljuba ti toplota, - ko godci godli bi okrog života! A druga pela v koči tam pri nas je! Ko zdajle brilo je krog prhle koče, na oknih led je vence vil cvetoče. Na smrt je bolna ona mi ležala, ki črvom lačnim je življenje dala.

In jaz doma, gospod sodnik, brez dela; brez dela pa nas eden nima jela ... Odrveni, okameni že s časom človeku srce v revnem tem življenju in v borbi tej za kruh in v tem trpljenju. A bede naše odoleti glasom več mogel nisem. Planem tja na grad: 'Otroci zmrznejo mi v eni uri ... drv prosim malko, da se peč zakuri!' - 'Ha, če jih zebe, pa naj gredo spat!'

'Gospod premilostni, pa prosim kruha!' 'Beračem tu ne peče se, ne kuha!'

'Obleke stare bodo morebiti, da mogel deco golo bi pokriti' ... 'Poberi se!' ...

                Ostavil bil sem grad -

in tisto noč sem moral biti - tat! In 'greh je krasti,' rekla mi je mati, pokojna mati - Bog ji nauk plati! -

Srce imate, sodni vi gospod! Usmilite še mojih se sirot! Da moji ne bi to kar jaz postali, da ne grešili bi in ne jemali: Kar dajte z mano vred jih vse zapreti, da jesti bodo mogli in se greti! ...

Ej, draga peč, preljuba ti toplota, tu godci godejo okrog života, A zunaj tam kako spet s snegom mete in v divjem plesu vihra suče pete!"