Pojdi na vsebino

Zelnate jedi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Shupe. Sélnate Jédi.
Kuharſke bukve.
Valentin Vodnik
Kuhane, Dinſtane, Nadévane jedí od meſa in perutníne.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


18. Namaſhen ali filan ohravt.

[uredi]

Ohrovtove glave otrébi, in perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo; kadar ſo kuhane, isréshi to ſrédno vun, de bodo votle. Sa leté namaſhiti sréshi pol libre telézhjiga meſa na résine, sberi vun koshe in kite; namozhi v’ mleku béliga kruga; ga oshmi; narédi is tréh jajz ajnriranje (to je: jih vbi v’ ſklédizo, sméſhaj, deni v’ kosizo na en malo maſla, poſtavi na sherjavzo, meſhaj, de goſto poſtane, vender ne preterdo). To kar je is ohrovtovih glav isrésano preshmi; dalej vsami en malo musga; vſe to drobno vkup rasréshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle ſmétane, in dobro preméſhaj. S’ tem méſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſébaj deni ſhpeha, ali maſti od goveje shupe v’ eno koso, in dva ſtroka zheſna; na to poloshi ohrovtove glave v’ koso, perli eno sajemnizo goveje shupe; pokri, puſti na sherjavzi tri zheterti ure dinſtati. — V’ eno drugo kosizo deni maſla na sherjavzo, kadar ſe rasbéli, deni moke in ribaniga kruha notri, de ſe sarumení; potlej perli goveje shupe, in puſti dobro vréti; to je po némſhko en ajnbren, ali preshganje. — Kadar ohravt v’ ſklédo dévaſh, ga poli s’ tim preshganjam, in puſti ſhe v’ ſklédi na sherjavzi vréti. — O poſtnih dneh vsami naméſt meſa eno kuhano in otrébleno ribo, in naméſt musga vsami ſroviga maſla, ali pa rakoviga putra.

19. Namaſheno ſrovo sele.

[uredi]

Terde ſélnate glave v’ srédi vun isréſhi, de bodo nekolko votle, perſtavi s’ enim koſzam ſhpeha napol mehko kuhat v’ lonzu; kadar ſo napol kuhane, jih ozédi. — Nékaj glav perhrani sa namaſhiti, nekaj jih pak drobno sréshi, perdeni ras-ſékaniga ſuhiga, ali telézhjiga meſa; meſhaj nékaj maſla, v’ meſhano maſlo vbi nekaj jajz, vkup dobro vméſhaj; v’ to deni ribaniga kruha, ſhkapléta, ſhtupe, in ſoli; vſe to vkup sméſhaj, in s’ tim namaſhi sélnate glave; nektére sélnate peréſa odberi, de snjimi savésheſh glave, kadar ſo namaſhene. Potlej jih deni, de ſe mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklédo s’ ſrovim maſlam, v’ njo vloshi te mehko kuhane glave, po verhu jih nekolko krisham preréshi, sa polivati narédi is ſroviga maſla, kiſle ſmétane, in muſhkapléta en soſ; s’ tim poli glave, in jih puſti en zhaſ v’ ſkledi nad sherjavzo vréti. — Ob poſtnih dnéh naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov naméſti meſa.

20. Namaſhene ali filane kolerabe.

[uredi]

Kolerabe ſe olupijo, na verhu en pokrov odréshe, is ſréde ſe isréshejo, in votle naredé. Isrésanje posébej dobro ras-ſékaj, v’ ſrovim maſlu ſpezi; med to vbi na vſake dvé kolerabe eno jajze in perdeni eno shlizo mléka, en malo ribaniga kruha, muſkapléta, in ſolì; to méſhaj, in s’ tim namaſhi svotlene kolerabe, pokrove s’ prejo gori povéshi, in na meſni shupi ſkuhaj; shupo ſtóri goſto s’ ribanim kruham; kolerabe sloshi v’ ſklédo, poréshi niti prozh, polí s’ shupo, in s’ peterſhilam enmalo obloshi.

21. ˛Shpargelni.

[uredi]

˛Shpargelne operi, povéshi v’ ſnopke, jih naravnoſt perréshi sadaj na rituvju, in ſkuhaj na zhiſti vodi v’ mehko. Kadar ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzédi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize béle moke, eno shlizo vode, to méſhaj v’ enim piſkerzu; potlej perli enmalo vode, na ktéri ſo ſe ſhpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatoviga zveta, ſolí, zukra; perſtavi k’ sherjavzi, vedno méſhaj dokler ſe goſtíti ne sazhnè, pa neſmé vréti. Potlej ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tréba, ſe preméſha, in na ſhpargelne polijè, ktéri ſe popred v’ ſklédo rasloshé.

Polivanje snaſh tudi tako naréditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v’ kosizo, ga rastopi, perméſhaj béle moke, préden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, preméſhaj, in ſkuhaj; kadar vrè, perdeni muſkatoviga zvéta, enmalo ſroviga maſla, méſhaj, dokler ſe maſlo ne rastopí; s’ tim poli ſhpargelne.

22. Selêni grah v’ ſmetani.

[uredi]

Mlad seleni grah deni s’ putram, zukram, in enmalo ſolí v’ kosi na sherjavzo dinſtat; poſébej rastepi tri jajza, deni jih v’ en frakel ſmétane, perdeni eno shlizo béle moke, s’ tim polí grah, puſti ga savréti, potlej je dober sa na miso neſti; snaſh tudi karbonade nanj djati, ako hozheſh.

23. Krompir, de ſe s’ meſam jé.

[uredi]

Krompír ſe opêre, v’ ſlani vodi ſkuha, olupi in na koſze sreshe. Potém nekoliko ſroviga maſla ali putra v’ kosi rastôpi, ozri v’ njem enmalo sresane zhebule, deni sdaj sresani krompír notri, ga oſôli, poſhtupaj, in duſhi ali dinſtaj tako dolgo de bo rumen. Potlej ga nekoliko s’ moko potreſi, ga smeſhaj, perli k’ njemu dobre govéje shupe, in naj ſe ſkupaj kuha.

24. Laſhka priméſna jed.

[uredi]

Vsami kolrab, korenja, seléniga fishola, seleniga graha, endivije in kavel. Korenje, kolrabe in selen grah ſe morajo popred duſhit ali temfat djati, druge seli pa morajo vſaka po ſvoji vishi kuhane, in tudi vſe te rezhi na kotzhnike ali burflize sresane biti. Potém vsami prekuhaniga ali obarjeniga rajsha, ga deni v’ koso dinſtat, deni ſhe sgoraj imenovane rezhi notri, potreſi enmalo s’ belo moko; naj ſe vſe to potém ſhe en zhaſ dinſta, in sadnizh nekoliko dobre shupe perli, de ſe bo vſe vkupaj nekaj zhaſa kuhalo, in tako bo dobro.