Zakaj postavljamo smreke, kjer hodi procesija?

Zakaj postavljamo smreke, kjer hodi procesija?
(Zakaj? Zato!)
Anton Brezovnik

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Bila je zgodnja pomlad. Sveti družini v Nazaretu so pohajala drva. Ko torej sv. Jožef nekega jutra seže po sekiri, da bi šel v gozd po drva, takoj je pridni Jezušček tudi na nogah. Vzame svoj košek in gre s svojim rednikom z doma. V gozdu obadva pridno delata; sv. Jožef z dobro nabrušeno sekiro podira drevje in seka veje, a Jezušček jih nosi na zeleno trato ob kraji gozda, da bi jih potem zvozila domov. V košek pa hoče naposled Jezušček nabrati še drobnih tresak, da bi ljuba mati imela tudi kaj te drobnine pri rokah za podkurjavo. Od pridnega dela in tekanja plamte mlademu Jezuščku nedolžna ličeca kakor rdeča jutranja zarja; ves truden in poten sede na mehek mah pod smrečico, poleg katere je rasla tudi prijazna breza. Ptički sčebetajo tako ljubeznivo, da se Jezuščku zadremlje. Nasloni se v smrekovi senci na mehki mah in skoro zaspi. Ko vidijo mah, smrečica in breza Jezuščka spečega, silno se razvesele. Želeč, da bi kolikor moči ustregel mlademu Stvarniku svojemu, požene mah prelepe cvetice iz svojih koreninic, da bi imel Jezušček lepšo posteljico; a smrečica in breza nagneta goste vejice k tlom in naredita okolo njega zelen, hladen šatorček. Ko se Jezušček vzbudi in vidi, kako so mu postregli mah, smrečica in breza, jako je vesel. Ročico dvigne in jih blagoslovi. Zato še sedaj o svetem božičnem času rabijo otroci mah za jaslice, ljudje pa postavljajo na sv. Telesa dan smrekove mlaje in brezove veje ob cestah, kjer hodi procesija.