Zakaj ima jablana belordeč cvet?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zakaj postavljamo smreke, kjer hodi procesija? Zakaj ima jablana belordeč cvet?
(Zakaj? Zato!)
Anton Brezovnik
Zakaj zasajamo lipe k cerkvam?
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nekdaj je živela v jutrovih krajih siromašna vdova s tremi še nedoraslimi otroki. Imeli niso drugega nego na pol podrto leseno hišico, v katero je ob deževji lilo kakor skozi rešeto. Bolehna mati ni mogla preskrbovati potrebnega živeža ne sebi ne otročičem; maldokdaj pa se je pokazal usmiljen človek, ki bi prinesel košček kruha gladni družinici.

Pred samotno hišico je rasla košata jablana, ki je bila verna priča veliki bedi uboge vdove in otrok. Vse to jo močno gane. Na pomlad se vsa preobleče v belo cvetje. Tako odičena privabi mnogo drobnih ptičic pevk, ki so otroke vsaj nekoliko kratkočasile in tolažile. V vročem poletji je dobra jablana razgrnila pred hišico hladilno senco, v kateri se je družinica tudi nekoliko okrepčala. Jablana je tako lepo razprostirala svoje veje, da niti jeden solnčnih žarkov ni posijal skozi nje. Na jesen pa je bilo vse polno lepih rdečih jabolk. Jablana je upognila veje malone do tal, da so otroci z ročicami lože sezali po zrelih jabolkih.

To je Bogu zelo ugajalo; jablana se mi je s svojo milosrčnostjo jako prikupila. V podobi angelja sopi k nji, rekoč: »Še celo tebi, leseni stvari, smilijo se uboge sirote, zatorej ne bodeš odslej več imela smrtnobledega, nedišečega cvetja in sadja, nego cvet ti bode belordeč in prijetno dehteč, a sad rumenordeč, močno dehteč in stanoviten!« Tako se je tudi zgodilo.

Omeniti je še treba, da je bila jablana po grehu, ki sta ga storila Adam in Eva v raji, izgubila vsa dobra in lepa svojstva, a sedaj jih je zopet dobila po milosti božji.