Zakaj ni delavec cesarja pozdravil

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zakaj je Jožef pregnal menihe Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Zakaj ni delavec cesarja pozdravil
Vinko Möderndorfer (1894)
Grauf je dvigal zaklad
Izdano: COBISS 2830133
Viri: COBISS 2830133
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V gozd, kjer je delal drvar, je prišel cesar večkrat na lov. Vsak, ki ga je srečal, ga je spoštljivo pozdravil, samo drvar ne. Niti ozrl se ni in naj je visoki gospod stal tik pred njim. Cesarja je tako omalovaževanje jezilo, stopil je k delavcu in ga vprašal: » Ali se ti res tako mudi, da nimaš nikoli časa pozdraviti? » Drvar mu je mirno odgovoril: » Res nimam časa, kajti zaslužiti moram tri kose kruha na dan. Prvi kos povračujem, drugega posojujem, dvaintridesetim ga pa dajem. » Cesar je zahteval pojasnilo. Drvar je rekel: »Preživljati moram starše, katerim vračam, rediti moram deco, kateri posojam v poznejše povračilo, redim pa tudi svojo ženo, ki ima dvaintrideset zob! » Cesar je bil zadovoljen z odgovorom, in je obljubil drvarju tri kosmate ovne, ki da jih lahko do kože ostriže. Kos se je cesar vrnil domov, je poklical k sebi tri najvišje in najbogatejše generale, ki so bili najbolj neusmiljeni z vojaki in jim velel, naj rešijo uganko o treh kosih kruha, katero mu je naložil drvar v gozdu. Prvi general je takoj prihitel v gozd in za tisoč goldinarjev izvedel rešitev, drugi general je moral plačati za rešitev dva tisoč, tretji pa štiri tisoč goldinarjev. Ko je prišel cesar spet na lov, se mu je drvar zahvalil za one tri kosmate ovne, cesar pa je samo pripomnil, da jih ni do kože ostrigel, kakor mu je dovolil.