Zakaj ni delavec cesarja pozdravil
| ← Zakaj je Jožef pregnal menihe | Narodne pripovedke iz Mežiške doline Zakaj ni delavec cesarja pozdravil Vinko Möderndorfer (1894) |
Grauf je dvigal zaklad → |
| |||||||||||||
V gozd, kjer je delal drvar, je prišel cesar večkrat na lov. Vsak, ki ga je srečal, ga je spoštljivo pozdravil, samo drvar ne. Niti ozrl se ni in naj je visoki gospod stal tik pred njim. Cesarja je tako omalovaževanje jezilo, stopil je k delavcu in ga vprašal: » Ali se ti res tako mudi, da nimaš nikoli časa pozdraviti? » Drvar mu je mirno odgovoril: » Res nimam časa, kajti zaslužiti moram tri kose kruha na dan. Prvi kos povračujem, drugega posojujem, dvaintridesetim ga pa dajem. » Cesar je zahteval pojasnilo. Drvar je rekel: »Preživljati moram starše, katerim vračam, rediti moram deco, kateri posojam v poznejše povračilo, redim pa tudi svojo ženo, ki ima dvaintrideset zob! » Cesar je bil zadovoljen z odgovorom, in je obljubil drvarju tri kosmate ovne, ki da jih lahko do kože ostriže. Kos se je cesar vrnil domov, je poklical k sebi tri najvišje in najbogatejše generale, ki so bili najbolj neusmiljeni z vojaki in jim velel, naj rešijo uganko o treh kosih kruha, katero mu je naložil drvar v gozdu. Prvi general je takoj prihitel v gozd in za tisoč goldinarjev izvedel rešitev, drugi general je moral plačati za rešitev dva tisoč, tretji pa štiri tisoč goldinarjev. Ko je prišel cesar spet na lov, se mu je drvar zahvalil za one tri kosmate ovne, cesar pa je samo pripomnil, da jih ni do kože ostrigel, kakor mu je dovolil.