XXXVI. Kmetija bogatija.

← XXXV. Puſtna.

XXXVI. Kmetija bogatija. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek

XXXVII. Dobrovoljni koſzi. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

1.

Nar bogatejſhi mosh je kmet,
Naj ravn ſe zhudno sdi,
Ker doſtikrat nima sa odſhtét’
Sa ſilo groſhe tri;
Veſelje pa, kdor prav ſposná,
Katerga kmet ima,
Verjemi de ſam ſposnal boſh:
On je prav bogat mosh.

2.

Kraljevi grad ſe liſketá,
Od ſrebra in slatá,
Kralj shlahnih kamnov doſt’ imá,
Ker hozhe, ſe mu da;
Na slatim ſedeshi ſedi,
Krog njega ſe bleſhí;
Alj miſliſh, de je kmet ſromák,
Kér kralju ni enak?

3.

Prijatel mozhno motiſh ſe,
Kér ne premiſliſh prav;
Tud’ kmetizh lih tak ſrezhen je,
Zhe priden je in sdrav.
On ſvojo hiſhzo preſkerbi,
S’potrebnimi rezhí,
In boshjih darov je veſel,
Katire je prijél.

4.

Bolj ko slato mu bliſketá
Romeno ſonzhize;
¸Sreberni trak tud luna da
¸Skos kmetno oknize.
Miljonov kapelz ſe bliſhí
Mu v’ roſi juterni,
Krog hiſhe v’ shlahnim zvelji vſe
Ledinze piſane.

5.

Kralj godze, pevze ſi redí,
De mu prepevajo;
Sa kmeta jih pa Bog shivi:
Po gojsdili ptizhe ſo.
Prav sgodaj njema pojejo,
Budijo ga glaſnó;
In ker na polje delat gre,
Ga ſprem’jo ptizhize.

6.

Na vezher sa kraljevi god
¸Sto tavshent lamp berli;
Alj kmetu, zhe ravn’ ni goſpod,
Milijonov svesd gori.
Prav ſladko ſpanje njemu da
Tud terda ſlamiza,
Alj kralj pogoſto od ſkerbí
Na perji ſlabo ſpi.

7.

Vſak priden kmet ſi perdobí
Potrebniga blaga;
¸Se lehko tiga veſeli,
Kar njemu ¸Stvarnik da.
Zhe gleſhta le ſto belih kron,
She bogat ſluje on;
Alj kralj zhe lih miljone ’ma,
Le malo ſe posna.

8.

In Kedar vmerjata oba,
In v’prah poverneta,
¸Se kralj od kmeta ne posna,
Le zhédnoſt tam velja.
Oh, kako ſrezhen kmetizh je,
Ki greha varje ſe;
Zhe ſlushi le Bogu lepó,
On kralj v’ nebeſih bo.
Jos. Lipold.