XXXV. Puſtna.
← XXXIV. Vino ino voda. | XXXV. Puſtna. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XXXVI. Kmetija bogatija. → |
|
1.
Pojte noter v’ hiſho k’nam,
Vunej jit’ ne véſte kam;
V’jiſpi [1]je prijatelzá
Od popotnih ljublená.
2.
Mersel veter slo breshí,
Voda bliſkaſt led rodi,
In perſili mornarjá
Rad prebivati domá.
3.
Gore vſe ſe bélijo,
In planine ſvétijo;
V’ belim ſo oblézhene,
Kakor bi v’nebéſe ſhle.
4.
Volk perbeshal je s’planin,
In pergasnil do ravnín;
Gmeten [2]hodi po veſéh,
Kér ne miſli, de je gréh.
5.
V oknah roshe raſtejo,
V nje ſenize pikajo,
In povabijo: »Zibój!
Ljubi moj,ſhe ti sapoj!«
6.
Zhinkovz rad perhinka v’véſ,
V veshe [3]s’vrabzam gré na pléſ,
Kuram sernje sobleta,
In bres ſtraha ſkákleta.
7.
Perhtra[4] baba hodi sdaj,
Kjér otrók ſe najde kaj,
Buzne vampizh s’ vilamí
Tih, k’ſo slo naſitení.
8.
Po ſanenzu derkne ſe,
Kamer hozheſh, lehko gre,
In krogule [5]shvenketó,
De popotni v’ſtran beshó.
9.
Puſt je,kdo bi shalovàl?
Vſaki primi sa bokál!
Bog nam shegnaj, pijmo ga!
Dobre volje vſe veljá.
10.
Pojte noter v jiſpo k’ nam!
Kaj bi vaſ ſhe bilo ſram;
Tu ſmo volje shidane,
¸Sméh bres gréha kupi ſe.
11.
Nam prijatelza je pézh,
V’ simi ljuba, shlahna rézh;
Njej le hvalo ſpevamo,
In ſmejózh ſe gréjemo.
Jarnik.