XXXIX. Gorſki ovzhar.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
XXXVIII. Veſele shenjize. XXXIX. Gorſki ovzhar.
(Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene)
Anton Martin Slomšek
XL. Dobrovoljn ſtreliz.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1.

Jes ſim en kmétovſki ovzhár,
Sa meſto mi ni mar;
Alj vondér le verjem’te mi:
Moj ſtan me veſeli.
Jes ſvojo zhedo she posnám,
Na paſho voljno njo peljám,
In v’perſih ſerze mi jigrá,
Ko pred meno druplá.
Juhé! na gori lepo je.

2.

Jes ſebi zhaſ perkrajſhat’ snam
Na paſhi, zhe ſim ſam;
Sdaj vsedem ſe na gladko pezh,
Premiſlim mnogo rézh:
En tak, ko jes, pazh vreden ni,
De Bog sa njega tak ſkerbí;
¸Sto tavshentkrat mu hvalo dam,
De sdrave vude mam.
Juhè! ſam Bog ſkerbi sa me.

3.

Tershanov in meſtlanov ni,
Deb’ toljko ſrezhni b’li;
Ta krulov plasi ſe po tléh,
Un’ ſlep je na ozhéh,
In trek’mu nozh in dan ne da
Pozhitka ſkerh, katero ’ma;
Ovzhàr pa lehko ſladko ſpi.
Juhé! kok meni dobro je!

4.

Medveda, volka, in sveri
¸Se bat’ mi treba ni;
Ta ſhkode zhredi kar ne ſtrí,
¸Se pſa preslo bojí;
On ſhroko grebnizo ’ma,
Oſledit’ tud prav ojſtro sna,
Je mozhen, ino zhe kaj zhut’,
Ga treba ni poſhut;
Juhé! on v’bran poſtavi ſe.

5.

Sa shivesh dober kruh dobím,
Na mehkih roshzah ſpím.
Sa shejo ’mam zlo na ſprebirk
Mleko alj hladen svirk.
Moj goſpodar pa tut ſkerbí,
De mi obleko [1]naredí;
Ne morem doſt sahval’t Bogà
Sa vſe, kar meni da.
Juhé! men’ pazh predobro je!

6.

In zhe bom ſtar, alj pa bolán,
Ne bom od hiſhe ’sgnan;
¸Saj ſkerben ſim, in zhedi svéſt,
Snam ſlamjeke tud’ pleſt’.
Tud zokelze tak lehke ſtrim,
De ſe nobenga ne bojim;
In roka moja koſhek ſtri,
De lépſhiga kar ni.
Juhé! ſim mlad navuzhil ſe.

7.

Premagati ſe kar ne dam,
Ker pukſhizo imam.
Ko zheda mi na ſtran hití.
Jo ſproshim, de shruſhí.
Jo ſproshim, de shrushí.
In ker damo jo sad peljam,
S njo góſpodarju védet’ dam:
Juhé prav glaſno sakrizhim,
In pukſhizo ſpuſtim.
Juhé! na zente gmetno[2] je.

8.

Le ſamo eno me bolí,
Kar vezhkrat ſe sgodi,
De morem koj per zhedi bit
Ne morem k’maſhi prit’;
Pa miſlim: ſaj bog dobro vé,
De to ovzhár ſtorit ne ſmé;
Klezhim na gori, koljkar snam,
Mu zhaſt in hvalo dam.
Juhé! ſaj vidi on ſerzé.
Jos.Lipold.

  1. Zhes vſe luſhno.
  2. Zhes vſe luſhno