XX. Rasvujsdan ſvét.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
XIX. ¸Sedajni ſvét. XX. Rasvujsdan ſvét.
(Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene)
Anton Martin Slomšek
XXI. Kmetiſhki ſtan.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1.

Eno peſem pojmo mi:
Sadershanja shleht ljudi,
Od ponozhnih létovzov;
Pjanzov ino ſhpilovzov;
Od veſhnikov[1] in goljufov,
Tudi drugih potepuhov;
Prav njih ſtan prevdarimo,
Tok shivét ſe varjimo!

2.

Le poglejmo te ljudi,
Ki ſo svunaj vſe nozhí,
Kako ſtraſhno ſe deró,
Kakor ſove vriſkajo;
¸Se v’ veframen greh podájo,
Eden druj'ga sapeljájo,
Sravno ſhe ſhtimajo ſe
¸Svoje glave ábotne.[2]

3.

V’ zhaſi ſkupej ſe sberó,
In po ſamim letajó,
Hodijo pod okne ſtat,
In pod druge ſtrehe ſpat.
Eden drug’mu ſe glaſijo,
Peſmi klaſarſke krizhijo,
’S zel’ga gerla júzikajo,
Vſim nepokoj delajo.

4.

Shenſke, vam ſe zbudit’ je,
De jim vſe verjamete,
De vam dopovedat’ ni:
Varvat’ ſe takih ljudi.
Vam od svunaj ſe ſladkajo,
Snotraj miſhenzo imajo;
Kdor je sgubil dobro véſt,
Kok en tak bo zhlovek svéſt?

5.

Nar bolj ſe je takih bat’,
Ki ſe hozh’jo smiram klat’;
Naj jim malo rezh pové,
¸Se shé s’jesó v’laſe gré.
Preduſhvati ſe, in kléti,
V miso bit’ in glashe tréti,
Obernit’ po konzu vſe,
Takih dobra volja je.

6.

Koljko najdemo ljudi,
Ktirim nizh sa dobro ní;
Sa vſe ſveto ſo, ko léſ,
Kakor ogenj pa na pléſ.
Le poglejmo mi te oſle,
Naj saſhkriplejo le goſle,
Shé po konzu ſkakajo
In po norſko rajajo.

7.

Kjér je ſemenj, alj en shod,
Majo taki shé ſvoj pot;
Tamkaj ſe pohájajo,
Po tabernah rájajo.
Le tepenje ino klanje,
To je njihovo zérkvanje;
Vſo obtlezheno [3] glavó
Neſejó od tam damo.

8.

Sdaj poglejmo eniga,
Ki ſe v’ jigro veſ podá:
Kar dobi, sapije vſe,
Pjan, saſpán ’s taberne gre.
Zhe sgubí, nehati nozhe,
Rajſhi vsajem [4] vseti hozhe;
¸Shpila ino pije le,
Dokler vinar v’ moſhni je.

9.

Od ſkerbi ne more ſpát’
Hozhe v’ ſenjah tud’ kvartát';
¸Samo ſhpilat’ je nja méd,
De ga lih peljá na léd.
Premoshenje vſe sapravi,
In’ ſhe duſho verh poſtavi;
¸Samo kvarte ſo nja bog,
Jih zheſti do ſtarih nog.

10.

Doſti najde ſè ljudí,
Ktírih mosh beſeda ní;
Njih navada je legát’,
Njih veſelje opravlat’.
Kraſti blishnimu poſhténje,
To je njihovo shivlenje;
Alj jim rezheſh: »To je greh!«
Bojo ’meli te sa ſméh.

11.

¸Spet ſe drugi najdejo,
Ki bres mére pijejo,
Vlivajo v’ſvoj polovnàk,
De ne morjo vezh zhes prag.
Vſe taberne obletijo,
Sadnizh v’ lushi obleshijo.
Ki po ſvinſko tak shivò,
Kaj sa duſho sadash bo?

12.

Shenſke, kar ne miſlite,
De bi vi isveste ble;
Reſ, de moshtvo pridno ni,
Pa ſhe huj ſte ſhenſke vi.
Kakor Eva v’raju snala,
De Adama sapeljala,
Ravn’ tok snate tudi vi;
Vſaki naj ſe vaſ bojí.

13.

Tam poglejmo mi ené,
Kako hodjo oſertne; [5]
Le po móshkih gledajo
In sa njimi letájo.
Druge shganje tahernajo,
De ſamé kaj piti majo;
Alj poglej, na ſtare dní
¸She belizha[6] v shepu ní.

14.

Sdaj shé hozhe zeli ſvet
Po goſpoſko vſe shivet’,
Ravno tok med moshtvami,
Kakor tud’ med shenſtvami.
Vſe ſe rado napihuje,
In zhes druge povsdiguje;
Naj bo hlapez, alj goſpod,
Vſe je polno vrashjih smot.

15.

Bratji! [7]lepo proſim vaſ:
To shivlenje ni sa naſ;
Kdor bres pameti shivi,
¸Se na vezhno pogubi.
Le poſhteno mi shivimo,
Greſhne pote sapuſtimo;
Sdaj je shlahen, slati zhaſ
¸She poboljſhanja sa naſ.
Po Mih. Andreaſhovi
pomnoshena.

  1. Voglarjov, veſhnikov
  2. Bedaſte.
  3. Obtolzheno.
  4. V’lehen
  5. Liſhpane
  6. Vinarja.
  7. ¸Seſtre!