Pojdi na vsebino

Vrtiljak (Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Okamenelost Vrtiljak
(Človek in noč)
Miran Jarc
Večerni sprehod
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

V drznih linijah, lokih razvratnih
pode se v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih
otrok, dekle, postopač, vojak …
Opojnost nebeška jim vriska na obrazih,
brez besed … le smeh, le kriki iz globin …
Vrtenje, vrtenje, vrtenje, vsi eno.
Love se v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih,
vsepozabljenje … vsepozabljenje …
Zdaj si le človek, ki drvi …
v divjem zanosu gore mu oči
zletel bi v dalje v premem pogonu,
godba na poti k nebosklonu
boža ga, objemlje … ni več zemljé …
le naprej, le naprej … ni več mejá …
le vrtenje, vsepozabljenje, vrtenje, vrtenje …
A vklenjeni v kroge se vedno povračajo
nazaj in spet znova naprej mimo nas,
o bedni: v krogih divje rastočih,
v krogih vedno se menjajočih,
le v krogih vas žene melodija čudesna.
A mož skrivnostno smejé
ročico glasbila vrti
in premirno motri
neobičajnih ujetnikov ples.

Kje si, kje si titan,
ki bi se mu zakrohotal v obraz
in planil v blaznem skoku iz kroga v prostranost.