Vrnitev (Dragotin Kette)
← Noč na poljani | Vrnitev (Poezije) Dragotin Kette |
Čuj sanje mi → |
|
<poem> In zopet je danes prekrasen dan in kakor v nekdanjih dnovih na kapiteljnu sveti mi zlati križ pa se koplje tam v mirnih valovih.
Ej, valovi, svedoki mi srečnih dni, kaj ste še vedno tukaj v pogorju? Ne, motiš se, motiš, že davno oni tam v črnem morju plavajo.
Ob pisano ladjo pljuskajo tam, a nas njimi letijo delfini, veselijo se, ne želijo si po stari domovini.
Nič več te ni, ljubica prejšnih dni, v meščank naših pisanem krogu ... na drobnem pesku, na trgu več, ni v mirnem, sanjavem te logu.
Ej, Bog ve, kje rasteš, raskošni moj cvet, kje nad tabo drhtijo metulji, e, Bog ve ... No, dnevi nekdanji lepi so davno preminuli. <poem>