Noč na poljani

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Res, deklica, ti me ljubiš Noč na poljani
(Poezije)
Dragotin Kette
Tam zunaj je sneg
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Konec je že vendar dneva trudnega, nemirnega, legel je popotnik v travo sredi polja širnega.

Ko pa je ležàl in gledal v tihe zvezde vrh nebá, prišla mu je v srce misel, misel bila žalostna:

»Ni mi starišev prijaznih. dobrih sester, bratcev ni, oh, da mogel bi počiti vsaj pri gorki ljubici!

Lepa, gizdava devojka postelj bi narejala in ozirala se name in poredno smejala.

Govora bi veselil se in smehljanja njenega in nič več se ne bi čutil tako zapuščenega ...«

Ko tako je gledal v zvezde vrh neba večernega, zašumele so mu trave sredi polja širnega:

»Kaj pač govoriš, popotnik! Da jih nimaš starišev? Nimaš sestric, nimaš ljube, nimaš jih tovarišev?

Stariši, prijazni bratci v senčnih ti drevesih so; dobre sestre svetle zvezde gori na nebesih so.

Stariši, prijazni bratci sence hladne ti dajó, dobre sestre, svetle zvezde, te prijazno gledajo,

ljubica, krasnà poljana, pa v naročaju drži in šepeče tajne bajke, dokler ne zaspiš na nji.«