Voltaire na obisku: revež
| ← Azra, kje živiš, kje spiš? | Voltaire na obisku: revež Letni čas Tomaž Šalamun |
Rosa → |
| |||||||
Nagci so vedno skriti, nagce
prve izpodrinemo izpod turmalina. Mislijo
v gozdu, tarnajo ob bujni praproti.
Voltaire (preden so izumili kitajske
kroglice) si je treniral bicepse. Muhe so se
lepile na gozdove tudi tam. Iz parka je
pobegnil, parka si ni hotel privoščiti.
Plezal je tudi po notranji strani steklenih
obročev, da bi si ne storil sile. Sile
dvorcu. Sile ponosnim srnjakom, sosedom
jelenov. Potem je deževalo: dež, dež,
dež. Vsi so bili naslonjeni na inkrustiran
pult, tudi jaz. Dokler nismo na poljske
postelje položili vse svoje vojake.