Voltaire na obisku: revež

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Azra, kje živiš, kje spiš? Voltaire na obisku: revež
Letni čas
Tomaž Šalamun
Rosa
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nagci so vedno skriti, nagce
prve izpodrinemo izpod turmalina. Mislijo

v gozdu, tarnajo ob bujni praproti.
Voltaire (preden so izumili kitajske

kroglice) si je treniral bicepse. Muhe so se
lepile na gozdove tudi tam. Iz parka je

pobegnil, parka si ni hotel privoščiti.
Plezal je tudi po notranji strani steklenih

obročev, da bi si ne storil sile. Sile
dvorcu. Sile ponosnim srnjakom, sosedom

jelenov. Potem je deževalo: dež, dež,
dež. Vsi so bili naslonjeni na inkrustiran

pult, tudi jaz. Dokler nismo na poljske
postelje položili vse svoje vojake.