Rosa

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Voltaire na obisku: revež Rosa
Letni čas
Tomaž Šalamun
Obala, potok
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Jaz, ki hoče pregnesti, otrpniti,
otrdeti, zaviti v zastavo, zažgati

zastavo. Potem v vagonu odpreti
okno. Kaj se ulekne od piša

vetra? Kje so iskre? Kje je
navada z razžarjeno iglo

v les zarezovati: Oče naš, daj nam
danes naš vsakdanji kruh.

Mah se je spremenil. Zdaj
ima grivo. Vajeti so od leska

popokane. Čas je zajel prijatelja v
srce. Potopiti svoje srce. Spet

čakati, čakati. Steči na rob
gozda. Utripati okna v vlaku.