Vizije

← Tržaškim bratom (Gruden)

Vizije (Gruden) (Primorske pesmi) Igo Gruden

Begunci (Gruden) →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kot ptič ogromen se je razprostrl
temán oblak nad domovino mojo …
ah, meni žalostno je, da bi umrl,
pozabil na bolest in žalost svojo.

Krvavo-medlo sonce dogoreva,
za Brdi pada žalostno v zaton;
ah meni je, ko da mi v dušo seva –
iz dalje slišim števerjanski zvon.

Kolikokrat čez Sočo do Gorice
prinašal mi o mraku je pozdrav;
tam, kjer so tihe sanjale vasice,
kaj mrko zdaj zdihuje iz daljav?

Kot ptič ogromen se je razprostrl
temán oblak nad domovino mojo …
ah, meni žalostno je, da bi umrl,
pozabil na bolest in žalost svojo.

Že prve sence legle so čez Kras,
a daleč spodaj v blèsku sinje morje,
ob njem se smeje mesto, hrib in vas,
pokojno v soncu sveti se obzorje.

Kolíkokrat sedél sem sam na bregu,
v bodočnost sanjal, vanjo veroval,
pod mano v cvetju vse – kot v prvem snegu …
o, kje je zdaj moj sèn, moj up ostal?

Kot ptič ogromen se je razprostrl
temán oblak nad domovino mojo …
ah, meni žalostno je, da bi umrl,
pozabil na bolest in žalost svojo.

Na Doberdob je pala noč … nič se ne gane …
če ptič se vzdrami, sence se zbudijo
in izpod zemlje glas zategnjen vstane,
utihne spet … pokojno mrtvi spijo.

Tam smo prežali v jarkih in se bili,
kdor vedel ni, vsaj slutil je – zakaj;
kar še nas je, o, kaj smo pridobili?
Na Doberdob bi rajši šli nazaj.

Vem: mnog bo mlad še tam enkràt umrl,
kaj bi mi sužnji vsi z mladostjo svojo? – –
Kot ptič ogromen se je razprostrl
temán oblak nad domovino mojo.