Vila je preklela mladeniča

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Hudobna vila Vila je preklela mladeniča
Matija Valjavec
Vile so fantu preskrbele zorno roso
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Neki revni mladenič je šel nekoč po svetu in je prišel v neki gozd. Tam pa so bile vile, ki so ga vprašale:

»Kam greš?«

Rekel je: »Po svetu grem, službe iskat.«

Pa so ga vprašale:

»Ali ne bi ostal pri nas?«

Rekel je: »Zakaj pa ne.«

Dolgo časa je potem ostal tam, in ni delal drugega, kot da je čistil prstane. Ena od vil je vedno hodila k njemu. Fant pa ni vedel, da so to vile, le mislil si je, da so. S tisto, ki je prišla k njemu, sta se vsakokrat pogovarjala, kako bi odšla in kako bi se poročila.

Druge vile pa so izvedele, kaj nameravata, ter so sklenile, da mora fant iti proč, njo pa da bodo dale v temnico. Njegova vila je to slišala, ter mu je povedala. Rekla mu je:

»Ko boš odšel stran, ne prosi za plačilo ničesar drugega, ampak le reci, da ti morajo dati moj prstan, da ga boš imel za spomin name. Ta prstan ti bo pripravil vse, karkoli mu boš ukazal.«

In še mu je rekla: »Zlasti pa se name spomni!«

Lahko si mislite, zakaj mu je to rekla. Tako se je zgodilo. Vile so ga odpravile ter ga vprašale, kaj hoče, ker jim je služil. Potem jim je dejal:

»Nič drugega kot samo prstan.« In to prstan, ki ga je imela ta njegova ljubica.

Rekle so, da mu ga ne dajo. Pa so mu ga vseeno dale. Tako je odšel, njo pa so vrgle v temnico. Prišel je v neko mesto, koder je bil cesar, pa je vprašal cesarja:

»Svetla krona, ali si smem na tvojem vrtu sezidati grad, in to tak grad, da bo iz njega v tvoj grad speljan most, 77 sežnjev visoko nad zemljo, ter bo postavljen v sedmih dneh?«

Cesarju je bilo to všeč, in dovolil mu je zidati.

Mladenič je prstanu samo ukazal, pa je bil grad že gotov.

Zdaj bi moral napraviti tisto, kar mu je bila naročila vila, ko je bila rekla, naj se nanjo spomni. Najbrž bi moral prstanu ukazati, naj jo privede iz temnice, da se bosta poročila.

Mladenič pa ni vedel, kaj pomeni to: »spomniti se je«. Mislil je da pomeni, naj se kar tako spomni nanjo, ter prstanu ni ukazal, da bi šel ponjo. Namesto tega se je oženil s cesarjevo hčerko.

Ko pa je njegova vila zvedela za to, da sta se poročila, ga je preklela. Grad se je podrl ter so se on, pa njegova žena in otroci ter vsa družina ubili.