Vesna

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sem popek, ki čaka na dež,
da ne bo klonil,
ki čaka na sonce, da se bo odprl.
Sem luč sveta, nič mi ne manjka,
morda le žarek, a potem
ne bi bila več srečna.
Morda so to le dolge sanje,
ne vem, a vem, da mi je lepo
in sem srečna ob spoznanju,
da bo naslednja pomlad samo moja.
Naslednjo pomlad razpnem krila
in poletim v višave,
odprem svoj cvet
z vsem svojim sijajem.
Sem človek, ki ljubi mir in ljubezen,
ki sovraži boj in sovraštvo.
Sem pomlad, cvetje, ljubezen, sreča,
jaz sem Vesna.