Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
- Sem popek, ki čaka na dež,
- da ne bo klonil,
- ki čaka na sonce, da se bo odprl.
- Sem luč sveta, nič mi ne manjka,
- morda le žarek, a potem
- ne bi bila več srečna.
- Morda so to le dolge sanje,
- ne vem, a vem, da mi je lepo
- in sem srečna ob spoznanju,
- da bo naslednja pomlad samo moja.
- Naslednjo pomlad razpnem krila
- in poletim v višave,
- odprem svoj cvet
- z vsem svojim sijajem.
- Sem človek, ki ljubi mir in ljubezen,
- ki sovraži boj in sovraštvo.
- Sem pomlad, cvetje, ljubezen, sreča,
- jaz sem Vesna.
