Venec domoljubnih sonetov, I. sonet (1834)

Venec domoljubnih sonetov, I. sonet (1834)
Stanko Vraz

Viri:	Slovenska djela, 1, Zagreb: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, 1952 (COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

I. sonet

Kak toča vbije polja rodovite,
koklekne vsak prijazen cvet in klica,
na tleh leži rž, ranjena pšenica,
koruzne stebla krog trume pobite. –

Tak te nesreče bile grozovite,
Slovenska, - Frank in Hunova batica,
da troha te ostalo, zdaj tve lica,
zdaj lepa duša v rane le zavita.

Le kje kje vider' je slovenske'ga stebra,
prestrašno suhega ko smrti rebra,
o njih vnuk zgodbo praša, - a mu laže. –

Al njega mika zvedet' od očakov
in praša davne stolpe od njih znakov,
al vsak molči in k nebu kaže.