Velegrajska kuga
| ← Velikonočna | Velegrajska kuga Poezije Simon Gregorčič |
Blagovestnikom → |
| |||||||
Kako neizmerno skrbite za nas,
kot mamke za drobne dojence!
Pozabiti nečem pač večni vam čas
te srčne skrbi za Slovence.
Pod rame vodilni nam devate pas,
da ravne učite nas hoje;
da vzrastel po vaši bi volji nam stas,
nas vežete v ozke povoje.
Naš jezik "otročji je in nebogat",
zamenjati z vašim ga treba;
mi kruha preveč bi si vzeli nakràt,
vi torej nam režete hleba!
Ko zvečer najprvi razgrinja se mrak,
nas naglo v zibelko podite;
ko višje nevolje zazna se oblak,
nas križati čelo učite.
Potòk za vasjo je neskončno globok,
oh, voda - do člena na peti;
zato tja ne sme vaš prisrčni otrok -
da vtone ... ste v groznem trepeti.
Če kreniti hčemo k sosedom korak,
pregledate skrbno vse pote,
kotiček skrbljivo preiščete vsak,
braneč nas nesreče in zmote.
In ko smo želeli na Velegrad,
( kdo vašo popiše zaslugo!)
tja smeli mi nismo z domačih livad,
ker tam zasledili ste - kugo!
Brezkončno vi res skrbite za nas,
skrb vaš Bog večni vam plati!
A čujte, gospoda, kaj pravim vam jaz:
za nas se ni treba vam bati!
Odrasli smo, ni nam več treba pasov,
za druge shraniti povoje;
jeziku ni treba več tujih glasov,
najlepše nam teče po - svoje!
Kar tiče se kuge, imate pa prav:
okrog in okrog Velegrada
res zrak je nečist in brezmejno nezdrav,
tam kuga morilna vlada.
Ta kuga nevarna pa vam je, ne nam,
krivicam je vašim strašanska -
kako je ime ji, naznanim ga vam:
ta mor je - vzajemnost slovanska!
A nas se ta mor je že davno prijel
in vendar še srečno živimo;
kdor ima to kugo, je zdrav in vesel,
le več si te kuge želimo!
Zaprli na Velegrad ste nam pot,
a v Prago ga niste zaprli;
zato pa sè zemelj slovenskih povsod
sem v Prago smo zlato pridrli.
Tu v Črhih te "kuge" je silni izvor,
tu njeno je pravo središče;
vzajemnost slovanska, ki vam se zdi mor,
tu stalno ima bivališče.
Te kuge napiti se hčemo tako,
da duh in telo nam prešine;
in kedar prešine nam duh in telo,
se vrnemo do domovine.
Po domu jo širili bomo vselèj,
da ves bo naš narod "okužen",
in "kužiti" ga ne prenehamo prej,
da v duhu s Slovani bo združen!