Vaška lipa
Vaška lipa Balade in romance Anton Aškerc |
Trijé popotniki → |
|
V dolini za tremi gorami,
Na sredi slovenske vasi,
Na sredi med belimi hrami
Tam lipa košata stoji.
Kako se ponosno vzdiguje
Nad tihoj zagorskoj vasjoj!
Mogočno v okrog raztezuje
Prijazni dom senčnati svoj.
Čegava je roka vsadila
In kdaj jim to sveto drevo?
Vaščanom ta vest se zgubila,
Živečih ne pomni nikdo.
Živeči pozabili davno.
Le Jošt, ki je lani zaspal,
O lipi istórijo slavno —
On sam jo je dobro še znal.
Pod lipoj je starec sedeval,
Ko mrak se je znižal do streh,
Mladini strmeči prepeval
O starih, minulih je dneh.
Tu doli — dostavljal je često
Za gozdom kraj naše vasi,
Tam grozne moritve je mesto,
Tam tekla junaška je kri!
»Turčinov ko listja in trave
Prihrulo na našo je vas,
Morilo, da v breg iz nižave
Joku se razlegal je glas.
»In vas porazivši, divjali
Naprej na krvavo so pot,
Zaklad pa težak zakopali
Na poti so svoji od tod!«
»In kje je zdaj? — Tukaj je v jami
Pod lipoj bogati zaklad!
A v znamenje lipa nad nami,
Da pridejo spet ga jemat.«