V spominih
← Kriški ribiči (Gruden) | V spominih (Gruden) (Primorske pesmi) Igo Gruden |
Devin (Gruden) → |
|
Večér se razpreza čez tiho zemljó,
a daleč v obzorju na robu sinjine
še zarja gorí nad boljó domovine,
kot sèn moj mladostni visi še nad njo.
In zdi se mi,
da slišim iz dalje morjé šepetati
in oljke v polsnu čez ves breg trepetati
in ribiče v ritmu zamolklem veslati
čez tiho, gasnočo vodó …
in zdi se mi,
da slišim glasove zamolklega speva
tam daleč, kjer jadro samotno še seva
pod tiho, večerno nebó –
kot naroda vzdih, ki ugaša v temó …
O, ure samotne zdaj meni bijó,
in ko da z življenjem ne utripljejo več
in več nam ne merijo sreč in nesreč,
samotne te ure pojó:
iz tihih prepadov rastoče, bobneče,
še glôblje gasnoče, še globlje toneče.
Zbledela bo zarja, usahnila v temó,
le sèn moj mladostni na robu sinjine
bo seval in bdel nad boljó domovine,
ves zlat dogoreval nad našo zemljó …