V kripti djakovske katedrale

V kripti djakovske katedrale
(Meseca julija 1886.)
Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava
Anton Aškerc

Izdano:	1900
Viri:	archive.org
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

kijz nizka okna plove solnčna luč
In švitja po podzemskem tem svetišči . . .
Kar giedal zgoraj si očaran prej —
Krasot tu doli takšnih mi ne išči!

Jn vendar . . . mistični ta polumrak,
Ta mir, tihota — ni to poezija?
In zdi se mi, da v krog Čarobni svoj
Duhov nevidnih troma me ovija.

In kaj je tam-le? . . . Pod oltarjem tam
Izkopal grob si sam si že za živa?
Tu torej, misliš, zlati rodoljub,
Srce naj tvoje ti kedaj počiva?

Tu naj počiva srce tvoje kdaj ?

Nad taboj pa ta božji dom tvoj krasni

Ko mavzolej ponosen in častit

Naj dvigal bi v azur m^bA se jasni . . .

[n ljudstvo, ki si Ijubil ga tako,
Ko nihče drugi, sem bi naj hodilo
H gomili tvoji skriti čestokrat
Pa za-te naj molilo bi, molilo!

Zvonovi pa visoko bi tam gor
Lepo po tvoji peli domovini . . .
In srce tvoje spavalo sladko
Tu doli V posvećeni bi globini . . .

Ne! ne! . . . Prevćliko, preveliko
Srce je tvoje in pa preogromno !
Kako imelo bi prostora tu?
Premajhno to grobišče je, preskromno !

Premajhna za-te je Hrvatska vsa;
Za srce tvoje grob ni kameniti,
Ne hladni, temni, tihi, mrtvi grob —
Ne, večji, živ to grob bo moral biti !

V vesoljnega Slovanstva srcu — tam
Kdaj srcu tvojemu prostora da se!
Tam živel bos, oživljal, grel, bodril
Slovane svoje Ti na večne čaše!