V hiši slovenskega Mecena

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vanda V hiši slovenskega Mecena
Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava
dr. Fr. Vidic
Pšenično zrno
Izdano: 1900
Viri: archive.org
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


It^l ^ S^sg"^ ob Ljubljanici v trinastropni hiši, po koje 17 sobah lE^hll se je V svojem stolu vozikal ohromeli baron Žiga Zois, je ■^ ^ bilo koncem 18. in začetkom 19. stoletja središće slovenskega kulturnega delovanja, kakor je Kopitar vzkliknil v svoji >Slavins RUckbotschaft aus Krain« : >Baron Z(ois) ist das Centnim der Cultur in Krain* (I, 9).'

Dočim so se domaći plemenitasi izneverili in odtujili svojemu narodu ter gledali nanj in na njegov jezik z zaničevanjem in pre- ziranjem, je usoda naklonila bomemu slovenskemu narodu tujca po rodu, ki se je z Ijubeznijo in navdušenjem oklenil svoje nove domovine ter postal pravcati raecen slovenskega naroda. Ne iz častihiepnosti — saj je imel vsega, kar je poželel — teraveč iz pravega zanimanja in ognjevite navdušenosti se je zavzel baron Zois za razvoj slovenske literature in kulture.

V hiši veljaka, kakršen je bil Zois, se je zbiralo vse, kar se je prištevalo dostojanstvu, »alles was sich nach interessanter An- sprache sehnte, Gouverneur, Militar - Commandant, Fremde z. B. Lord Duck\vortii, seibst FCirst Mettemich und Krzherzog Johanin pripoveduje Kopitar v svuji autobiografiji." V njegovi hiŠi pa so se zbirali tuđi sinvenski veljaki Penzel, Japelj, Unliart, Kumerdej, Vodnik, Kopitar, Župan, in tam .se je ukreniln marsikaj v korist slovenstvu.


' Citate, pri katerih sdien Dobrimskv u. Kopit, " Miklosii:h: aKopiti


i kiij driifjega omenjeno, sem vzel iz Jagićevih

ir:iiiBaj[i:Koii 4>hjii)Ju it u : I. Briefwechsel zwi-

[}<35. ; II. Iliinhin nncbim A'><ipo'CB*i>i KouaTap:t m

iin. iSg"..- Aiabske števLlke pomenjajo stran. —

klcinere Schriflen« str. 8.


C;iii


Znano je, kako je skrbel Zois za slovensko gtedališče 8 tem, da je prevajal italijanskim opernim pevcem pri ljubljen ejše arije na slovenski jezik, katerega so ćelo Italijani imenovali > cantabiiissimo < ; viharno ploskanje je odmevalo vselej po parterju, kadar se je zapela laka pesem. Znano je, kaj je sloril Zois za Vodnika, ko je sliiž- bova) še v Koprivniku; najjasnije odseva to iz njegovih pišem, in pu pravici piše Levec, da >se milo stori Človeku, ako prebira ta najlepši spomenik slovstvene zgodovine naše ter vidi, kako je baron Zois, milijonar, velike trgovske hiŠe gospodar ter cvetoče obrtnosti voditelj, neozdravno bolan, po dovršenih trgovskili opravkih o pozni polnočni uri s čudovitim mladeniškim ognjem in gorećo domovinsko Ijubeznijo Vodnika navduseval, toiaiil, učil ter izpodbujal, kaj in kako naj piše, da bode koristi! narodu slovenskemu> .'

In ko mu je smrt ugrabila Linliarta — »ich werde dem unver- gesslichen Freunde ThrSnen opfern und ibn bald im Grabe besu- cheni" piše Vodniku U7Q4-I — ćutilseje Zois osamljenega; Vodnik mu je hil predaleč, liotel ga je imeti bliže, in na njegovo prizadevanje je prišel Vodnik za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljani, 'unt Bticher und guten Rath etc. bei der Hand zu habem, pravi Kopitar (II, 309). Vodnik je postal Zoisov >Hausslavisti ter Penziov naslednik na gimnaziju, Kakor poprej Penzel, obedoval je tuđi Vodnik za Zoisovo mizo, Penzla je odslovil, ker je bil, dasi sicer učen in pošten mnž, vsak večer pijan. Zoisu samemu in posebno njegovi materi so se silno gnjusili pijanci, in v nadeji, da vsaj ublažita to Penzlovo slabost, sta ga vabila za svojo mizo ter vselej postavila predenj buteljko dobrega »tržačana-, — a Penzel je ostal pijanec! Nekega dne ga je poslal Zois po Ljubljanici na Ig kopirat stare rimske napise. A v svojem klasičnem navdušenju se je dobri mož V gostoljubnem iupnišću preveć nasrkal sladke kapljice, in ko je vrnivši se v I.jubljano kljub svoji pijanosti liotel svojemu mecenu pokazati uspetie tega pota, mu je na gtadkih tleh spodrsnilo in telebnil je pred Zoisa. Od tistega časa ga Zois ni maral već, in Penzlovo mesto je zavzel Vodnik (1798. I.).

Za Zdisovo. mizo se je Vodnik seznanil tuđi s Kopitarjem, ki je prišel 1799. 1. v liišo za domaćega učitelja Zoisovega nećaka ter ostal tam potem za tajnika in knjižnićarja. Sedaj je imei Zois, ki je bil vedno priklenjen na svoje sobe, vsaj zopet družbo in zabavo; zakaj dovtipni Kopitar je rad podražil dobrodušnega Vodnika, in kadar sta se sporekla u slovničnih stvareh, je moral Zois nastopiti

  • >Ljub!j. Zvon- 1S79. I. str. 4. — " Vodnikov spomenik, str. 51.


6o8


ćelo za sodnika. Kopitar pripoveduje v svoji autobiografiji: >Da kam er nun mit Vodnik an eine TafeI; V'*s Plattheiten iind pedan- tische Kurzsichtigkeit argerten ihn, und gaben seiner grammatischen Logik reichliche llbung, aber doch waren sie gute Freunde, wiewohl e\vige Opponenteni (II, 310).

Ko je leta 1806. kontesa Bellegarde na posetu pri Zoisu prosila naj bi ji preskrbel dobrega učitelja za slovenšČino, češ da znajo najboljše kuharice samo slovenski, in je guvernanta v veliko veselje Zoisovo pripomnila, da bi bila gospoda baje še »lenša«, ako bi znala slovenski, jim je Zois odkazal Kopitarja. Pouk se je vršil vspešno, in kontesa je kmalu čitala Linbartovo >Županovo Micko«. Kopitar je pri tej priliki predelal slovensko slovnico »en detail. Immer mehr verliebte sich Kopitar in seine Mutterspracht«, pravi sam. Napisal je torej nckaj pol slovenske slovnice v francoskem jeziku.

Nekega dne je Kopitar podražil Vodnika, ki je hotel napisat slovensko slovnico, češ: Jaz bi sedaj lahko napisal slovnico, in če bo- dete še dalje mudili, Vas prehitim. Vodnik se je smejal rokopisu 5 — 6 francoskih pol in je vračal Kopitarju s tem, da ga je vsak dan iron- sko popraševal, ali je njegovo mojstersko delo že pri tiskaiju. Kopitar mu je prvić odgovoril: Ne dražite me! Potem pa se je raztogotil, govoril s knjigarjem Komom, ali bi vzel v tisk slovensko slovnico, in kmalu mu je izročil rokopis. Vodnik je skušal intrigirati pri Komu češ, da slovnica ni popolna, in zopet je moral posredovati Zois, ki je tiskarju priporočal Kopitarjevo slovnico. Od tega časa si Kopitar in Vodnik ništa bila nikdar već prava prijatelja. Se večkrat je moral Zois miriti ognjevita gramatika in nekoč je ćelo konfisciral oštro Kopitarjevo pismo, namenjeno Vodniku, samo da bi ublažil napetost med njima.

Kopitar sam priznava Zoisovo zaslugo, da je postal slavist češ »aber dass er ein Slavist geworden, ist weniger sein als seiner Lage Verdienst« ' Zois torej nima samo zaslug za slovensko litera- turo, temveć njegovo ime šega tuđi globlje v zgodovino slovanske filologije. Zois je bil izobražen mož tuđi na tem polju. Kopitar piSe v že omenjeni *Slavins Riickbotscbaft aus Krain«-: »Er ist nicht nur Freund und Forderer, sondem auch im bohen Grade Kenner des Siavischen, Glagolitisch und cvrillisch lieset er fertiger als die Herren vom Mćtier selbst« (I, 9).

Ko je Kopitar odšei na Dunaj, ostal je vedno s Zoisom v naj- ožji zvezi, saj je bila Zoisova knjižnica bogata zakladnica, iz katere


' Miklosich: (Kopitar


s Scbriftcin str. 8



6o9

je rad zajemal še pozneje. Zoisova knjižnica igra sploh v zgodovini slovanske filologije važno ulogo. Kdor je hotel, jo je smel rabiti. »Bei B. Zoia gehtirte mir und jedem Slavisten die ganze Bibliothek (vom Kuinerdej Z. B. hat er, der Baron, post mortem seine eigenen geliehenen BUcher in der Auction erstehen mu8sen)t, piše Kopitar dne 21. aprila 1810. I. Dobrovskemu (I, 136), Veselje je bilo Zoisu, da je razne slaviste obskrboval s knjigami; tako so imeli pri njem svojo zalogo Japelj, Linhart, Kumerdej, Vodnik in dr. Na Veliko soboto 1812. 1. je pisal Kopitar Dobrovskemu: »Befehlen Sie was? B. Zois wiil so lange mit seinen Bestellungen warten, Von den Appendinischen und StulUschen Sachen Usst er 6 Exemplare kom- men, um sich, Sie und Novosilzov, mich u. a. zu versehen. Aber langsam geht's mit ihm, weil er oft krank (podagrisch), immer gestort und die Communikation mit Ragusa doch noch nicht so bequem ist, wie die Zeitungen posaunen. Aber kommen wird'3 am Ende doch«  (I, 252), In V januaiju 1813. I. mu že poroča: »Diese Appendiniana und Stuili schickt Ihnen B. Zois (der nun selir krank liegt am Podagra) zum Bewei3e seiner Verehrung und Dankbarkeit, utere felix!« (I, 320).

Z Dobrovakim si je Zois dopisoval večinoma po Kopitarju. Koj s početka je pisal Dobrovskv Kopitarju: *Wenn Sie es achicklich finden, bitte ich mich Hm Baron v. Zois alsallgemein verehr- ten siavischen Macen zu empfehlen. Seine Bibliothek zieht mich sehr an« (I, 28). In že 6. marca 1810. 1. predlaga, da bi se naredil zaznamek slavistićnih knjig Zoisove knjižnice, ćeš: >Wajre es denn von Se. Excell. dem Baron v. Zois, dem ich meine unge- heuchelte Verehrung zu melden bitte, nicht zu erhalten, dass er seine Slavica kurz, aber vollstandig verzeichnen liesae und mir ein solches Verzeicbniss zuschickte. Wo ist leicht eine solche Samm- lung zu finden und wie bequem ist es nicht, in solchen Verzeich- nissen nachzusehen, wenn man iiber ein Datum einen Zweifel hegL Ein Catalogus variorum Slavicorum ist ein desideratum* (I, 126).

Zois je spoznal pomen, veljavo in vpliv Dobrovskega ter ga je visoko čislal; pisal je Kopitarju: >Machen Sie dem verehrungs- wUrdigsten Dobrovskj' das verbindlichste Kompliment auch in meinem Namen, und wenn er noch Lust hat zu reisen, laden Sie ihn gerade zu mir ein! Mein Haus, meine Bticher, und was ich ver- mag, steht ihm zuGebotheundDienst imganzen Ernstec (I, 30), To vest je Dobrov8ky sprejel z velikim veseljem piaoć Ko- pitarju: »Dies ist eine wahre Aufmimtening flir einen 8law. Literator,



6io



der sonst nicht auf den Bevfall Vieler rechnen kann. Ich werde vielleicht doch von dem gtStigen Antrag einst Gebrauch machen«  (I, 4ih

Zanimivi so citati iz pišem, katere je pisal Zois Kopitarju n. pr. (v februarju 1809. 1.) ponudivši se za posredovalca med Kopi- tarjem in Dobrovskim ter Appendinijem v Dubrovniku: »Nachdem mein 30 jahriges Sammein, vvelches eine ganze Generation von 8lawiscben Pfuschern iiberlebt bat, endlicb doch z\i einem logisch- kritiscben Gebrauch etc. gediehen ist, wiU ich geme noch mein letztes Schreiben beitragen« (I. 58).

Kopitar je navadno pošiljal Dobrovskega pisma Zoisu, da jih je tuđi on čital, in na eno tako je odgovoril Zois: •D'"s Briet, den ich nicht oft genug lesen konnte, lege hier de retour bei. Gott gebe bald Ruhe den slavischen Musen, und dem Meister Lust — auch den Sitz der Gorjuscherinnen zu besuchen!« (I, 71).

Ko je bil Zois zbral tolikii zakladov v svoji knjižnici, začelo ga je skrbeti, kam naj hi po smrti spornčil svoje knjige, da ne bi zgrešile svojega namena. Kopitar piše Dobrovakemu: »Bar. Z, jammert, dass er nicht weiss, wohin seine Biicher zu stiften, dass sie nicht verschleu- dert werden!< (1,244). '" DobrovskC je odgovoril: "B. Zois soli so lange leben, bia Illyrien wieder an die Ubrigen Slaven angekniipft wird, und dann wird sich wohl ein Institut errichten lassen, bey welchem man seine und andere Sammlungen wird niederlegen kon- nen. Dass er zur neuen Bibel grossmiithig bejtragen will, bat mich sehr gefreut . . . Der vortreffliche Mann und Patriot* (I, 247).

Zois je mnogo žrtvoval za knjige r kupil je vse, kar mu je pridlo pod roke. V službi je imei dva kmeta, ki sta hodila po deželi ter kupovala stare slovenske knjige; ta dva sta sporoćila, da je še IO Dalmatinovih biblij, ki bi se dobile po 30 gld. (I, 35). Dne 3. av- gusta 1812. 1. je pisal Kopitar Dobrovskemu: •Quoad Ubellos glago- liticos Sciinurreri, baro Zois dicit, se velle omnes emere, tantum pretiimi dičite« (I, 277). Toda vsled raznih nezgod, katerih so bile krive zlasti politične razmere, je bil primoran pisati Kopitarju: »Ach! welchen Schmerz kostet ea mir, gestehen zu mlissen, dass ich Schnur- rers Truberiana nicht mehr zu kaufen vermag, und diesen Schatz der Hofbibliothek oder der Ossolinskischen iibertassen muss< (I, 287). To je odkritosrćen izraz bolesti plemenitega moža!

Kako je čislal Dobrovskj Zoisa, katerega je imenoval »vere excellentissimum virum« (I, 216), kaže to, da mu je poslal prepis odlomka brižinskih sporaenikov >Glagolite po naz redka zloveza« 


I I


6n


pišoč Kopitarju: »Ich glaube wohl Hm Baron Zois ein Vergniigen zu machen, vvenn ich ihm vom ersten kurzen Stilck eine Abschrift zuschicke« (I. 282). Zois se je silno razveselil tega odlomka ter z Vodnikom vred trdil, da je jezik v njem slovenski ; užaljen pa je bil radi ceremonijalnega tona, v katerem mu je pisal Dobrovskv, ki je bil vajen samo čeških aristokratov. Kopitar poroča o tem Do- brovskemu: »Baron Zois schreibt mir, dass er vor Arger gevveint hat, dass E. H. mit ihm einen solchen Ceremonienton angestimmt. Kt habe die Excellenz etc. ausgekratzt. Kr hStte gewCinscht als Ihr Verehrer behandelt zu vverden«, in v prihodnjem pismu: »dolor enim ipse teatatm-, quanti ducat in amicorum apud te numero esae, non in potentiorum, quonim tu limina spernist (T, 295 i" 297).

Znano je, kako je Kopitar silil Dobrovskega, da napiše staro- vensko slovnico; skoro v vsakem pismu ga je nadlegoval in opo- minjal. NekoČ mu je obetal, da spodbudi Zoisa, škofa Verhovca, Stratimirovića, Novosilcova in druge za subskribente, in čez nekaj časa je tuđi Zoisa vpletel v svoje želje: >Addit Zois preces suo et omnium Slavonim nostrorum nomine, ut Gramm. slavica tua tandem prodeatU {I, 377).

Občudovanja vredna je udanost, Ijubezen in spoštovanje, katero je gojil trdi in po većini robati Kopitar do svojega mecena; kadar govori o Zoisu, je mehak in nežen, da ga je teiko spoznati. >Nur gegen Baron Z. und gegen den slaw. Meister ist mein Vertrauen unbeschrilnkt« (I, 182.), je vskliknil nekoč v pismu Dobrovskemu. Ko je I. 1810. prisegel kakor cenzor, je pisal Županu: »Tandem baro- nis liberalitas eo me provexit, ut sim aliquid, sicut vos dicitis practici< (II, 3o6), V pismih do Župana, ki je oskrbel omenjeni za- znamek slavističnih knjig Zoisove knjižnice, in katerega je imenoval Kopitar »Slavina« barona Zoisa, naroča za Zoisa, »den unvergleich- lichen velki ozha«, v vseh jezikih (II, 207): 'osculare a me manua divini baronis«, »velkimu ozhetu roko kushnem« (II, 215) in »dem Hr. Baron kiisse ich die HUnde« (II, 237). Skrbno pristavlja v pismu od dne 9. julrja 1812. I.: »ne baro sine necessitate incommodetur« (II, 244). Kako je Kopitar cenil Zoisovo znanje slovenskega jezika, kaže naslednji citat iz njegovega pisma Županu : >tlbrigens bin ich auf die Krainischen SchulbCicher natUrlich sehr begierig! Baron Z. wird sie wohl in die Kritik bekommen ; sonst wehe dem Krainischen dia- lecte« (11, 201). Ko je bil Župan na deželi, v Šmarju, ga je Kopitar ponovno spominjal, naj se trudi, da priđe v Ljnbljano »ut cum barone sis, apud illum discas et illi subaervius, ut ego et Vodnik o]im<.


6l2

Tako neomejeno, globoko spoštovanje je Zois uživat povsod; vsi slovenski literati so gledali nanj kakor na zvezdo-vodnico ter ga obožavali kakor očeta. In to je tuđi po pravici za- služil. Zoisova hiša je bila res središče kulture na Kranj- skem, in Zois sam je častna in redka prikazen ne le med domačimi plemenitaši, temveč v plemstvu sploh. Tako vsestransko izobraženih mož, hkratu pa tako požrtvovalnih in plemenitih, kakor je bil Zois, je bilo in jih je malo. Slovenci po Zoisu nismo imeli več takega mecena, in težko, da ga kdaj še dobimo!