VII. Knežji kamen

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
VI. Boj pri Brežicah VII. Knežji kamen
Balade in romance
Anton Aškerc
VIII. Tabor
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


 
..."Kamenje bode vpilo."
Luk. XIX. 40

"Polje lépo, polje Gosposvetsko,
    Dežêle koroške ti cvét!
Káj pomenja kamen stari v tebi,
    Svedók iz neznanih nam lét?"

V kresni noči krasni, tajnopolni
    Kum Stojan se vrača domóv,
Gré po polji Gosposvetskem ravnem,
    A bliža se dôba — duhóv!

Dôspe h kamnu: "Ní to prêstol, ká-li?
    Kdó sedel je tukaj? Povéj!
Ném si. Mah že te obrasta zêlen,
    Razpadeš pač prej ali sléj.

"Ném si. Tiho vse okoli tebe.
    Ko solnce ti sije, molčíš;
A ko noč na tebe pade črna,
    Ti ves oživíš — govoríš!

"Vrača li se duša pogubljêna
    Pri živih iščóča mirú?
Mar osvéte prosi senca jadna
    Ubitega tu brez sledú?

"In pregnati jih, duhove nočne
    S prestôla ves trud je zamán!
Káj za rajne zmôlil rožnih vencev
    Že tukaj je Gosposvetčán!

"Káj storíli še za duš smo pôkoj?...
    Kdorkoli za kamen tá vé,
Vejo vrže, rožo poljsko prédenj
    Po cesti tod mimogredé.

""Ko naraslo to vejévje, cvetje,
    Zažgali grmado smo tó:
Mir imela duša bo nesrečna,
    Nazáj posléj več je ne bó!

"A ko pólnoč kládivo odbije,
    Pri stolu duhove vzbudí;
Zopet kliče, toži, vzdiha nékdo
    Vso noč, dokler zor zarudí.

"Po menihe v mesto smo poslali,
    In prišli pobožni možjé;
Pokropíli kamen z vodoj svetoj,
    Moliti začeli klečé.

"In molili ves dan samotárji,
    Vigilije péli na glas,
Litanije péli, čteli maše
    Za duše nerešene spas.

"A ko pólnoč kládivo odbije,
    Pri kamnu strahove vzbudí;
Spet tu kliče, toži, vzdiha nékdo
    Vso noč, dókler zor zarudí.

"Vsako noč tu straši na prestôlu.
    No, bode pač tudi nocoj? ...
Kresna noč! —a Stojan nosi v žepu —
    Káj? — práprotno seme s sebój!

"Bajna noč, ti vseh nočíj kraljíca!
    Ti svet nam razgališ čaróv...
Bom jaz tudi gledal čuda tvoja,
    Ko doba napóči duhóv?" —

Tu stojí kum Stojan ves zamišljen,
    Poljublja že sčn mu očí...
Ob prestôla vznóžji se naslóni,
    Zadrémlje, zadrémlje — zaspí...

Pólnoč bije v stolpu Gosposvetskem!
    A Stojan to sliši takój:
"Káj — bedím li? ali mar še sanjam?
    Ní bil to potres pod menój?"

Je li zemlja vrgla ga iz sebe?
    Na stol mu se nékdo popél!
A v trenutku zgine mesec svetli,
    Zakril ga oblakov je vél.

Sapo náse vleče Stojan...sluša...
    Čuj v temi duh nékaj golčí...
"Kdo si duša ti nesrečna tukaj?
    In káke želíš pomočí?

"Kdáj nehaš tu strašiti po nôči?
    Kmet Stojan bi rešil te ràd..."
""Kdó sem, vprašaš me, neznanec smeli?
    Po krvi, po stanu tvoj — brat!

""Čuj, svobôde naše pokopáne
    Pomník je tá kamen jedín!
Tujcu sužen ti pozabil davno,
    Da otcev svobodnih si sin.

""Knezov naših préstol je slovenskih
    Tá kamen, tega ti ne znaš?
Samo sedel tú, Borút, Gorázd je
    In Ingo, poslednji knez naš!

""Tu volili smo samí si kneza;
    Kmet sám mu vso dal je oblast;
Národ sám iz sebe mu predával
    Moč žezla in krone je čast ...

""Domovine le iskati sreče,
    Vsem braniti pravdo vsegdár,
Z mečem v roki tu prisezal glasno
    V jeziku je našem vladár!

""Čitaj črke tu na kamnu svete —
    Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj! —
PRAVDO BRANY VDOVE —domovine...
    A kdó vam jo brani sedaj?

""Mi sedeli s knezom smu za mizoj
    Za vrati stojíte zdaj ví...
Mi iz polnih skled obedováli,
    A vám še ne dajo — kostíj...

""Kdáj izpólni se napis na kamnu?
    Kdáj duh moj že mir bo objél?
Kdáj, vi bratje...?"" Čuj, pri Góspi Sveti
    Petêlin tam že je zapél!

Stojan vstane in očí si mane:
    Za gôroj že dviga se dán...
Káj je bilo pač to v kresni nôči?
    Resníca mar ali le — san?