VIII. Tabor

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
VII. Knežji kamen VIII. Tabor
Balade in romance
Anton Aškerc
IX. Stava
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




(1573)

"In kurtzer Zeit zu krieg und streit
Kham maniger her von weitten...
— — — — — — — — — — — — —
Ain yeder schwur bey seinem ayd."
(I. p.)

Hej, to vam je žívo pod Klanjcem
    Na Sótelskem polji nocôj!
Upórnikov dvadeset tísoč
    Za pravdo pripravlja se v boj.

Z napétim obrazom ščip gleda
    Na tábor ustaški zavzét,
Posluša tam kónj rezgetánje,
    In sábelj posluša žvenkét.

Sám sneg in sám led po poljanah,
    Božični razsaja vihár,
A v srcih je vroče, prevroče —
    Osvéte razgréva jih žar!

Sred táborja tam pri kuríšči
    Možjé pa sedíjo trijé;
Zimzelen, kokotja peresa
    Junakom s klobukov visé.

Veselo praskeče ôgenj,
    Iz sanj se mi prvi vzbudí;
Na puško kremênko naslonjen
    Kmet Pásanec pravi, velí:

"Car daleč, a Bog je visôko!
    Odkód pomoči in svetá? —
V pést svojo odsléj le verújem,
    Zavéznik moj — puška je tá!"

Veselo praskeče ôgenj,
    Iz mislij se drugi vzbudí;
Sedé pa na topu tam turskem,
    Voj Ilija sám govori:

"Vse vzel mi je Tahi imétje,
    Orópal me s krutoj rokój.
Zató, kakor vesta, sem puntar,
    Zató sem mej vami nocój...

"Ha, to vam je bilo življenje!
    O krasni minúli ti čas,
Ko Turkom sva cépila glave,
    Naš Lenkovič slavní pa — jaz!

"In z istoj zdaj sabljoj gospôdo
    Pošiljal vam v pekla bom dno,
Ker hčete, da vójvoda vaš sem...
    No, v božje ime, pa naj bó!

"A z vami vred tukaj prisézam:
    Umrjem vam rajši stokrat,
Ko énkrat še iti na tlako,
    Le énkrat h gospôdi še v grad! —

"Ko zmánemo Turke krščanske,
    Slovenci se združimo vsi.
Takrat si izvólimo kralja...
    No, kralj naš — brat Gubec boš tí!"

Pojêmlje že ôgenj, le Gubec
    Zamišljen strmí vanj dosléj...
Tu vstane, znak bratom dá s sabljoj
    In reče jim sámo: "Napréj!"