Todi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Todi
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sedel sem na stopnicah in jedel grozdje.
Mačke so se umazano podile okrog fig.
Čas je bil, ura se bo začela, mi smo pa še vedno
leni, zaspani in okrvavljeni. Ko sem šel zadnjič po teh stopnicah, je bila noč.
Po afastem dnevu je začelo cveteti cvetje.
Sredi noči? Ja. In lilo je kot iz škafa, gnila voda je napadala sušo. Neprestano sem skiciral in skiciral in skiciral in
življenje mi je potekalo med postavanjem pod napušči. Za Veliko noč so se iz neba izvalile z zlatom prežarjene krogle, ki so se
potem naložile kot siv žabji mrest. Med kotom in kotom ni bilo globine. Sredi Italije sem bral Djilasa. Veslači so bili
potuhnjeni in hitri. Ko so jim zamenjevali gaze od žuljev, so vriskali. In ribe so pred svojimi smrčki porivale globuse, se
potapljale in drezale v plankton. Avgusta si želiš moč. Ampak zares se ti dolga zelena špaga ovija okrog trebuha tudi med poglavji.