Tema modre slike
| ← Slap | Tema modre slike Morje Tomaž Šalamun |
Vojna → |
| |||||||
Danes sem mastna lizika. Sonce tu pada v
Močvirje. Skale izvirajo iz morja, iz nobenega
Hotela se ne vidi v našo nišo. Mahu ni. Belina
Je od rjavine razločna. Nietzsche, skloni
glavo. Pesniško je ženo zakleniti v hotel
in se iti fukat. Rdeči nohti, podji. Palčki.
si kupijo štorkle. Drenjajo se v avtobusni
postaji. Vsi trgajo prvo kožo. Imaš
baterijo? Če končaš v noči v mivki? Če ti
sinica spodleti? Če stečeš po travniku in
dobijo tudi mravlje krila? Jih vidiš v noči,
matice? V noči ne morejo biti ne srebrne ne
zlate. In Nietzscge si glavo umiva, s paro,
potem pa zjutraj, vkeber, grize kolena nad Nico.
Nekakšne stezice prodajajo udi za Rilkeja.
Ti, ki nisi kravlal, z morja je treba zdrseti
V avlo. Daleč od luči, v temi. Edino tu pa tam
Modra svetloba, kot v jami na Buševu. Matica,
akvalunga, gledaš svoje možgane? Disney je
ustvaril kompjuter. Če z utežjo na ravni
ploski udariš česen ali grah, se resnica
spet sestavi? Rišeš premikanje žita v ladjah?
Boš z miško izruval pšenico? Ali požel?
Ali jo valil, da bo vsa kričeča poskakovala
in se otresala? Na koncu ste vedno dva.
Kaj si zamenjujeta? Sidro z meso plava.
Rusalka poklekne in Mucin dom gori.