Take so

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Podgorska svetnica Take so
(Poezije)
Dragotin Kette
Res, deklica, ti me ljubiš
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> V mladosti tam daljni, izgubljeni mi, pač gledal sem rad vas — device: Cecilija, Barbara, Nežica, device-mučenice!

Kako sem se čudil obrazom takrat in lepim deviškim telesom; in tihe so bile, trpele mirnó in gledale proti nebesom.

Zakaj ste postale vse druge sedaj, Cecilija, Barbara, Nežka? Nič več ne krasi vas trpljenje sladkó in tista svetloba nebeška.

Ah . . . Nežica nima več janjčka v rokàh, ima le prav majhnega mopsa, a z Barbaro hodi prav sladek gospod in nosi ji v žepu roks-dropsa.

Cecilija več proti nebu ne zre in tudi ne svira, ne poje; poveša prav ljubko glavico svojo, in ona — dekletce je moje.