Sveti Andrej (Matija Valjavec)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kobilica Sveti Andrej
Matija Valjavec
Deveti mož
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kristus zbere učence, pa jim pove, da je danes sveti post k sveti kvatrni nedelji. Tega svetega postnega dne potem potujejo čez vinske gorice in pridejo daleč na zeleno trato.

Kristus vzame svoj prtič, pa ga pogrne na zemljo in pravi:

»Pljunite, da bom po slini videl, ali ste še tešči, in če ste torej še učenci moji!«

Najprej je pljunil sveti Tomaž. Pljunil je teščo slino. Potlej je pljunil sveti Janez. Tudi on je pljunil teščo slino. Za njim pljune sveti Andrej. Andrej pa je izpljunil tri vinske jagode.

Kristus mu reče še takole:

»Zdaj pa, dokler ne boš drugič rojen, ne boš več moj učenec.«

Sveti Andrej se žalosten poslovi od učencev: »Prijatelji, prosite boga, da mi da še to milost, da bi bil še enkrat v vaši druščini in se z vami veselil v svetih nebesih.«

Potem je šel od njih. Pride na zeleno trato in tam nanosi grmado. Na vseh štirih oglih jo zažge, in sede nanjo v ogenj. Grmada svetlo gori, nad njo pa v zraku prepevajo angeljci, ker se veseli Andrejeve pokore.

Prav po tisti poti spet pridejo Jezus in učenci, zagledajo grmado in vidijo, da je vse Andrejevo telo zgorelo, samo osrčje je bilo celo. Jezus jim naroči, naj vzamejo osrčje s sabo. Osrčje zavežejo v ruto in ga nesejo s sabo.

Ko začne prihajati noč, pridejo do krčme in prosijo, da bi jih vzeli čez noč pod streho. Šli so v hišo, sedejo za mizo, večerjajo in molijo. Osrčje denejo na mizo in ležejo spat.

Krčmarica pa je imela mlado hčer. Dekle je komaj čakalo, da so zaspali. Ni se moglo zdržati, da ne bi pokusilo osrčja. Kakor hitro pa ga je pokusilo, je takoj občutila, da je zanosila svetega Andreja.

Drugo jutro učenci vstanejo in se odpravijo na pot. Z mize vzamejo ruto, a vidijo, da je prazna. Vprašajo Kristusa:

»Kam je izginilo osrčje? Ruta je zavezana in ni znamenja, da bi bilo iz nje snedeno.«

Kristus pa jim reče:

»Prepustimo to skrb gospodu Bogu. On že ve, kako bo spet obudil Andreja.«

Čudo je res veselo to, da sveti Andrej spet rojen bo!