Svatba v Logéh

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Napoleonov večer Svatba v Logeh
Balade in romance
Anton Aškerc
Vinska bajka
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Za mizoj sedíjo svatje
   In godci sedé za pečjój;
Hej, to je vesela gostija
   V Logéh pri županu nocój!

Veselo gódejo gódci,
   Nevesti srcé se topí,
Ne upa se v ženina zréti,
   Stidljívo poveša očí.

Na desni, glej, pri starešini
   Celó gospod župnik so tam;
Saj v Kani počastil bil svatbo
   Nekdaj še Vzvelíčar je sam!

Soródniki, bližnji in daljni,
Prispéli so sréče želét,
Nevesti in ženinu sreče
   Za tá in za óni svet.

In kteri utégnili niso
   Čestítat priti samí,
Darove pošiljajo svoje —
   Oj, dražestnih, lepih rečíj!

Umétalno vezanih kitic
   In vencev že poln je vsak kot,
Kolačev s trakóvi ovítih
   Ne mara, da bode jih stót.

Ne bó li že konec daróvom
   Od vsékod za svatbo nocój? —
Še vaški je mlinar prinesel
   Za ženina darek s sebój!

To stari je mlinar Mohorko!
   Saj znan vam je málin njegóv
V dolini ob bistrem potoku,
   V zatišji vrb, jelšjih vrhóv.

V dolini ob šumnem potoku
   Kolesa se vedno vrté,
A mleti pomaga Mohorku
   Rejenka, prelepo deklé.

"Káj, sósed, pa tí si prinêsel?" —
   Sred izbe z darilom stojí,
V naróčaji jerbašček nežen
   Pred svati nerodno drží.

Na desnem in levem ušesi
   Gluh mlinar je stari močnó,
Na ves glas poklanja svoj darek,
   Na ves glas zavpije takó:

"l, tó-le je dala, naj nesem!
   Dar vsprejme tá ženin naj sam,
A vpričo neveste in svatov
   Naj jerbašček njemu oddám.

"In kak je lepó ga zavila —
   O, Júlika naša to zná! —
Predavši ga meni je rekla,
   Naj prí vas ostane dar tá!

"Njiv, travnikov, hosto, vinógrad
   In hišico belo dobíš...
Lehkó se nevestice svoje,
   Moj sósed, nocój veselíš!

"Bogati pač ste, bogati,
   A mi smo beraški ljudjé...
Pred ženina dar svoj postavi,
   Obrne se mlinar in gré.

Pogledajo v jerbašček svatje —:
   Živ angelj kot dar v njem leží!
Podoben je ženinu jako...
   Zató se takó mu smejí! —

Se gódci smijó za pečjój se,
   Smejíjo se gosli in bás —
Nevesti kraj ženina lépi
   Od stida rudí se obraz.