Pojdi na vsebino

Napoleonov večer

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Na sedmini Napoleonov večer
Balade in romance
Anton Aškerc
Svatba v Logeh
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



(1810. l.)

Hej, to je god vesél nocój
   V Ljubljani pri maršali!
Kdó šteje goste, ki pri njem
   So v dvorci se sestali!
Čast, učenóst, bogati svet,
Lepôte ženske pêstri cvet
   Slavé Napoleona.

Maršál Marmont, to mož je vrl,
   Francoza slika živa;
S šampanjca polnoj kupicoj
   Omizju, čuj, napiva:
"Fraternité, égalité,
Egalité in liberté —
   Tó geslo bodi naše!

"Vam, gostje slavni, čašo tó
   Na zdravje naj izpijem,
Ponosen sem in sem vesél,
   Da med Ilirci žijem;
Bog žívi našo stólico,
Prekrasno njé okólico,
   Bog žívi vso Ilirsko!"

In "vive la France!" zaôrijo
   Navdušeni glasóvi;
Zvenčé kozarci, se prazné
   In — pólnijo se novi;
S strun marseillaise pev zvení,
A z gôdboj, petjem se vrstí
   Zdravíca za zdravícoj.

"V imeni cerkve: Vive l’empereur!"
   Škof Kavčič kupo dviga,

"Neveste Krista ne teží
   Nobena zlà veriga"; —
""Še dolgo bivaj prí nas dnij,
Maršalov nam najmilši Tí!""
   Napiva maire ljubljanski.

Trgóvec Môl: "Francozom čast!
   Kupčija cvête naša.
Odkar mej nami bivate"; —
   Pek Testič se oglaša:
"In jaz prodám zdaj hleba več"; —
""Mesá zdaj mesto treba več, ""
Meščán Sekač se hvali …

Zvenčé kozarci bolj in bolj,
   Nalivajo se novi;
S Francozom brati se Slovén
   V čast Korsike sinóvi.
To slavnosti bo lép opis,
Ki jutri pošlješ ga v Pariz,
   Vojvóda Dubrovniški!

A sredi družbe mčnih tih
   Napitnice posluša;
Boj nótranji mu čitaš z líc,
   Káj snuje pač mu duša?
Mar rad napil bi, samotár,
Ker mirni kot pustí ti cár?...
   Čuj, zdaj če govoriti!

"V imeni svojem lastnem ne
   Vzel čašo sem v desníco,
V imeni svojega stanú
   Naj opustim zdravíco:
V imeni vseh Slovencev tu,
V imeni celega rodú
   Napoleonu slava!

"V imeni našega rodú
   In našega jezika,
Kateremu stoprav od vas
   Čast došla je velika:
Izpijem čašo toto vso —
Francozje, vam zdravíco tó
   Od patra Valentina!"