Na sedmini

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slovenska legenda Na sedmini
Balade in romance
Anton Aškerc
Napoleonov večer
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Ne sáma ti, ne sáma ti —
Vsa vas se v solzah dnes topí!

Predvčerajšnjim še čil in čvrst,
Sedaj ga krije črna prst.

Tvoj mož bil sicer že je star,
Že star, a dober gospodár.

Bil že je kratkoviden, res,
In gluhih malko že ušés:

No zdrav in jak še korenják,
Krepák takó ní starec vsak.

Oj, dober mož, predober mož!
Še dolgo pómnila ga boš.

Sám pravil nam je čestokrat,
Kakó imá te srčno rad.

"Mladí se vek življenja moj,
Odkar porôčil sem se ž njoj.

"Cvetoča ôna, vél že jaz,
Pri meni pač ní kratek čas. —

"In vender, vender ljubi me,
In zvesto hrani mi srcé!

"Zvestôbo njé poznate vsi —
Nobén je fant ne preslepí..."

In zdaj je v grobu dobri mož,
Še dolgo pómnila ga boš!

Luč večno Bog mu skoro daj,
In večni mir in sveti raj!

Lehkó bi žil še dôkaj let,
Prenékter dal nam moder svet.

Kak naglo ga je vzéla smrt,
Odnesla ga na tihi vrt!

Bog vé, Bog vé, kako je tó?
Kdó sóditi si upa, kdó? —

On star, a mlada, živa tí —
Takó pač večkrat se zgodí!

Oh, dobra duša, poštenják,
Spoštôval ga iz nas je vsak.

Izpíjmo čaše polne zdaj,
V spomín njegov vsak pije naj!

Kozárec vsak naj bode súh,
Da mir njegov imel bo duh!

Da kdaj ne pride plášit te,
Nocój še morda strášit te!

Udova le izpila ní …
Kaj ti obraz takó bledí?

"Ne vidite pri vratih ga?
Kaj neki v roki tam imá?"

""Ne vidimo ničesar mi,
Pač varajo te le očí.""

"Kakó je bled, kakó je bled! …
Moj mož?! … kaj vrača se na svet!

"Kaj neki svéti se mu tó?
A! — kupo mi drží z rokô!

"In v kupi môten je napój,
Pijača kalna, sôprog moj!"

""Ne vidimo ničesar mí,
Pač varajo te le očí.""

"In zdaj iz čaše piti če,
Že nese k ustnom jo, gorjé!

"Ne píj, ne pij tegà, ne pij!
V kot s kupoj, da se razdrobí!

"Gorjé! — Izpil je vse do dná …
Kakó teló mu trepetá!

"Gorjé, gorjé! Ti pil si smrt,
Čuj, v grlo si izlil si smrt!

"Saj nisem natočila jaz,
Nalil ti ón je tisti čas;

"Ko tebe ní biló domá,
Bilà sva ž njim samá, samá.

"Rokó ovíl okól vratú,
V uhó šepêtal mi medú.

"Prišel je bil sosédov sin,
Prinesel čudnih tekočín.

"Srcé je meni preslepíl,
A tebi v kupo smrti vlil!...

"Ne vidite li tam-le ga?
Kakó teló mu drgetá!

"Kakó si bled, kakó si bled!
Moj mož! — Káj vračaš se na svet?"