Sv. Vrban in gozdek.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kako so nastale kresnice. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Zakaj ima pšenica jarček po sredi.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Sv. Vrban je zelo rad zobal grozdje. Na svojem vrtu je bil tudi sam zasadi trte, jih oskrboval ter željno pričakoval prvega sadu. Kadar je gledal svoj trs, je prosil njemu in vsem vinogradom božjega blagoslova. Tretje leto se je Vrbanov trs razcvetel in nastavil grozdek, ki je imel komaj pet jagod. Dasi je grozdek majhen, se ge je sv. Vrban močno veselil in ga je hodil gledat vsak dan. Čimbolj je grozdek zorel, tem večkrat je bil sv. Vrban pri njem. Nekega dne ga je zopet gledal; kar stopi k njemu star siromak in ga naprosi milostinje. Sv. Vrban išče po žepih, a ne najde ničesar. Potem ga siromak poprosi, rekoč: »Pa mi daj ta-le grozdek!«

»Utrgaj si ga, če ga želiš«, reče sv. Vrban; siromak utrga grozdek, želeč sv. Vrban in njegovemu trstu božjega blagoslova, potem pa odide.

Sv. Vrban sede na vrtu na klop in zadremlje. Ko se je za nekaj časa prebudil, je bil njegov trs tako poln plemenitega grozdja, da se je s kolom vred podrl na tla.

Sv. Vrban je takoj spoznal, da je bil ta čudež napravil Bog. Odslej je še bolj čislal grozdje in trsje, češ, saj ji bil sam Bog v človeški podobi blagoslovil njegov trs.

Po njegovi smrti so mu izročili vinogradniki svoje vinograde v varstvo, in ker se Slovenci radi bavijo z vinarstvom, tudi časte sv. Vrbana za varuha vinogradov ter med vinogradi najrajši stavijo kapelice njemu v čast.

Zap. J.S–a.