Kako so nastale kresnice.

← Zakaj slave čebele sveti večer.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Sv. Vrban in gozdek. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ko je Bog ustvarjal svet, je ustvaril četrti dan solnce, mesec in brez števila zvezd, velikih in majhnih, ter je vsaki pokazal pot, po katerem naj hodi po nebeškem obzorju. Tako je bilo tudi treba, da se ohrani red na onem modrem nebeškem oboku.

Zvezdice so bile zelo vesele in zadovoljne, ko so se pasle in potovale z zvestim čuvarjem zadovoljnih. Godrnjale so, da so majhne, da jih otroci skoraj ne vidijo z zemlje. Rekle so: »Vas ki ste večje negoli me, radi gledajo ljudje, a nas ne morejo videti zaradi vašega bleska in svetlobe.«

Zatorej se spuste neko noč dol na zemljo, da bi ondu svetile nežnim otročičem, ne misleč, da Bog vse vidi in da zna tudi to, kar so storile. Bog je nezadovoljne zvezdice pričakoval na zemlji, s kaznijo ter jih je v istem času, ko so prišle na zemljo, takoj izpremenil v grde rjave živalce – kresnice.

Oj, kako bridko so se zdaj jokale, ker niso imele več svetlih in bisernih trakov, ampak rjavo in temno obleko!

Prej jim je bila v hrano nebeška rosa, a zdaj zeleno in grenko listje.

Naposled se jih Bog vendar usmili ter jim dovoli, da smejo o toplih poletnih večerih svetiti po zemlji in se tako spominjati nekdanje nebeške svetlobe. A tega jim ni dovolil, da bi smele nazaj na nebo, s katerega so bile odšle tako samovoljno.

M. K. v »Vrtcu« 1877.