Sv. Miklavž in parkelj

← Vrag v podobi zajca

Narodne pripovedke iz Mežiške doline Sv. Miklavž in parkelj Vinko Möderndorfer (1894)

Vrag je nesel konja →

Izdano:	COBBIS 2830133
Viri:	COBBIS 2830133
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Miklavž je moral obiskati pridnega mladca ubožnih staršev, ki je ležal bolan v posteljici. Mladčev oče ni imel dela in zaradi tega je deček še v bolezni trpel glad. Miklavž si je naložil v kamri vrečo jabolk zanj. Bilo je pozimi, snežinke so padale tako gosto, da se je Miklavževa brada komaj videla iz snega. Miklavž je zajahal konja, ker ni rad gazil snega. To pot je pustil palico doma in si opasal meč. Jahal je in jahal v temno noč. Hipoma se je konj ustavil in se ni hotel premakniti z mesta. Miklavž ni mogel stopiti s konja in pogledati, zakaj noče iti dalje, ker je imel vrečo na ramenih. Videl je pred konjem na tleh nekaj črnega, potegnil je meč in z njim udaril proti črni pošasti. Na tleh je nekaj zacvililo in Miklavžev konj je zdirjal dalje. Deček je bil zelo vesel Miklavža in je hitro pojedel nekaj jabolk. Miklavž je še tolažil bolnega mladeniča, da bo takoj bolje, kadar dobi oče delo, ko je začelo okoli oken javkati: »Miklavž, krempelj nazaj, Miklavž, krempelj nazaj!« Miklavž je potegnil meč iz nožnice in našel Parkljev krempelj. Vrgel ga je skozi okno, Parkelj pa se mu je zahvalil: »Ti k bolnim, slabim, ubogim in pridnim, jaz pa grem zopet k nemarnim.«

Od tistega časa do dane letajo za Miklavžem Parkeljni.