49. Pravda ali Turſka praviza.
˛Smirna, méſto ſtarih lét,
Imenitno sdaj, kak pred
Turſkem Zari je podloshno.
˛Shtájarez to zhuje sdaj,
Rezhe: »Zhém tu biti raj’;
Tam shivéti je nadloshno.«
Pa nadloga, kruh no Bog,
Kak je ſhirok naſh okróg,
˛Se povſodi ná-njem najde:
Zhi le zhlovek, prav shiví,
˛Se pravizhno sadershí,
No od njenih ſtés ne sajde.
V toto méſto prideta
Pravdati ſe dva mosha:
Vbóshen en, no en bogáti.
Hram ſi toti poſvojí,
Ovi[1] rezhe: »Tvoj je ní!
Maſh ga meni dati.«
Bôgat piſmi ma no prizh,
Vboshni piſmi, druga nizh;
V ſodno hiſho prit’ hitita.
Ov pretêzhe[2] totega,
Pet ſto slatov moshi dá:
Sa ſodnika lepa míta[3]!
Moſhnjo vtekne v’ shêp[4] ſodník.
Ov ſi miſli: Kak dushnik
Meni hram boſh sdaj obſóda[5],
˛Sodba ſe sazhéti zhé,
Vbóshen piſmi dá napré,
Njemi dane od goſpóda.
