Stran je bila lektorirana
47. Shlak ali gvêrano poſojílo[1].
En ozha mél je ſina,
Ker sabil je da ma ozhé;
Ne zhlovek, ne! shivina
Je dala njemi kerv[2] v’ ſerze;
Kak kamen b’lo je ſuho,
Neobzhutlivo, gluho.
Otroki ne podoben,
En vrashizh v’ méſi je on bil;
Kak toti, tak hudoben
Pokorſhino od ſe sgubíl!
Ozheta je zonával[3],
Preklél, hudizhi sdaval.
Enkrat ſe vsdigne ozha,
Hudobnika kaſhtigat’ zhé;
Kak bliſk je toti ſkozha[4]
Pripravi k’ shlaki ſi roké;
Ozheta tréſhi v’ glavo,
Da kzhaſi ma kervavo.
Neſrezhen ozha vſtane,
Beſede ene ne sguzhí,
˛Si bolezhino rane
S’ ponishnim’ miſlam’ saduſhí,
˛Si odpre malo hish’ko,
V’ njo noter ſtopi friſhko.
Na kól’na tam poklekne,
K’ molitvi vsdigne ſvojih rók:
Molézh ſe ne potekne,
On tam je, gdé je njegov Bog:
