Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/88

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Vſe tiho no tak ſkrito,
Da níſhe[1] ne je snal:
Kak gdo v’ klé t, v’ kuhnjo, v’ kaſhto
Bres kluzhov kraſt’ je ſhel.
˛So ſtarſhi jo podush’li,
Je snala jim tajiti:
Lashí je k’redi méla,
Kriv drug je mógel biti,

Sapêlana od ſamzov[2],
(Ne! toti le od nje
Sapêlani ſo bili
˛Skos ſladke láshize)
Sa mater préd, kak sheno,
˛Se ſama je ſposnála;
Kak toti ſhpot bi ſkrila,
Je s’ ſoboj rat dershala.

Njen’ rat jo je napêla,
Da déte v’ ogradi
Pokopano na gredi
Je ſkrila pred ludmí.
Meſarov peſ pa najſhel
Je, kaj je ona ſkrila;
No kaj je vlékel ’s grede,
Kres njo je prizha bila.

Gorvjeta od goſpoſke,
No k’ ſodbi pêlana ,
Nej’ mogla rezh tajiti;
Preprizhana je b’la.
˛Sodniki ſo ſposnali,
Sa glavo glavo dati:
»Kaj gde je k’ ſodbi rekla
Lashlivke ſtara mati?«

__________
  1. Níſhe: nikdo, nihzhè.
  2. ˛Samez: lediger Mann.