Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/84

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Té zhlovek, kak en pojb, to tugent ſe vuzhi,
Da pamet njemi pravi: To ti dushen ſi!
Pa zhi on tugent ſtóri, no ſe s’ njoj sarózhi,
Tê ſhe le mu lepôta njena ſvéti v’ ozhi:
Dobí do nje lubésni vezh od dné do dné,
Nizh nem’re njeg’vo ſèrze lózhiti od nje.

__________

44. Duh ali ſhtirje navuki.

En ſtari no donuzan kmet
Gre ſejat, da bi mél kaj shêt;
Pa, dare[1] orje njivo.
Pod hraſtom v’ ſénzi vidi ſtat’
Zhloveka, ker je ſtar, ne mlad,
Da brado ma vſo ſivo.

Preſtraſhen ſliſhi toti glaſ:
»Ne boj ſe, ˛Salomon ſem jas!
Povej, kaj delaſh, ſtari?«
»»Zhi ˛Salomon, kak praviſh, ſi,
Sakaj, »kaj délaſh« pitaſh ti?
To — to, kaj gviſhne ſtvari.««

»»V’ mladlétji moj’ga mládenſtva
˛Si rekel: Pojdi k’ mravli tá!
Od nje ſe maſh vuzhiti.
Jas bogal ſem, kak je dushnoſt;
Od mravle flis no ſhpáravnoſt
˛Se ſkèrbel ſem dobíti.««

  1. Dare: kader.