Té zhlovek, kak en pojb, to tugent ſe vuzhi,
Da pamet njemi pravi: To ti dushen ſi!
Pa zhi on tugent ſtóri, no ſe s’ njoj sarózhi,
Tê ſhe le mu lepôta njena ſvéti v’ ozhi:
Dobí do nje lubésni vezh od dné do dné,
Nizh nem’re njeg’vo ſèrze lózhiti od nje.
44. Duh ali ſhtirje navuki.
En ſtari no donuzan kmet
Gre ſejat, da bi mél kaj shêt;
Pa, dare[1] orje njivo.
Pod hraſtom v’ ſénzi vidi ſtat’
Zhloveka, ker je ſtar, ne mlad,
Da brado ma vſo ſivo.
Preſtraſhen ſliſhi toti glaſ:
»Ne boj ſe, ˛Salomon ſem jas!
Povej, kaj delaſh, ſtari?«
»»Zhi ˛Salomon, kak praviſh, ſi,
Sakaj, »kaj délaſh« pitaſh ti?
To — to, kaj gviſhne ſtvari.««
»»V’ mladlétji moj’ga mládenſtva
˛Si rekel: Pojdi k’ mravli tá!
Od nje ſe maſh vuzhiti.
Jas bogal ſem, kak je dushnoſt;
Od mravle flis no ſhpáravnoſt
˛Se ſkèrbel ſem dobíti.««
- ↑ Dare: kader.
