Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/82

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Meſar s’ rokój pogladi pſa,
S’ njim vel’ko dopadénje ma,
No rezhe tak k’ bolénem’:
˛Striz! tvoj peſ lepo kosho ma,
’S nje shlahtna bi odévka b’la,
Da ſedlo s’ njoj odénem.

Pobêr’ ſe prozh od me, zigan!
Boléni ſkezhe; tat pregnan
˛Si bil, no ne boſh názhiſh.
Sdaj vém, sakaj me gladil ſi:
Od negda ſi tak vuzheni,
Da naſ sa noſe vlazhiſh.

__________

43. Fige ali luba tugent.

˛Sin krala Davida, kak pojbizh ˛Salomon,
Ker je po ozhi êrbal Israelſki tron,
˛Sedi en den pred dvérmi kralovſkega grada;
Pred ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada,
En korpez ſig. O kak je totem’ ſadi rad!
Vſe — vſe bi htel sa eno ſamo ſigo dat'.

Is korp’za eno vseme, s’ luſhtom jo gledí,
Jo v’ vuſta vtekne, no ſe ſladko naſmejí.
Pa ravno sdaj, da jé, en ſhtèrzhek[1] k’ njemi ſtopi,
Od glada ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi:
On proti kralizha sa malo almoſhtvo,
Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo.

  1. ˛Shtèrzhek: vboshez, ſiromazhek, Bettler, gebrechlicher Menſch.