42. Meſar ali priſilen ſtriz.
En kmet bogato virſtvo ma:
Pa komi bo on toto dà[1],
Da shlahte nej’ nobene?
Bolén ſe vershe v’ poſtelo,
Shivlenja ſkoro konez bo,
Bo ſhel v’ grob ſvoje shene.
To ſliſhi v’ meſti en meſar,
Ker kmete noril[2] je vſigdar,
˛Sam ſebe pa ſhe bole.
On hitro ſe na pot podá,
K’ bolénem’ kmeti pride tá,
Kak da bi iſkal vole.
En kratek guzh priloshnoſt dá
Odkriti, da ſi shlahta[3] ſta,
No ſe sa ſtrize mata.
Sa dneſ, meſar ſi miſli, bo
Sadoſti; vseme sdaj ſlovó:
Roké ſi ſtriza data.
S’ bolénim nézhe bolſhe bit’,
Meſari ſe ne vnosha[4] prit’:
Pogóſtem ga obiſhe.
Sdaj doiii troſhtov mu sguzhi,
Sdaj kashe, da je shaloſtni,
˛Si ſuse[5] ’s ózhi briſhe.
En zhaſ ſedi pri poſteli,
Po hishi ſem no tá gledi,
No vidi pſa leshati.
Poklizhe ga, peſ ſkozhi k’ njem’:
Podoben vuki je po vſém,
Tak vel’ki no koſhati.
