Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/76

Na bêdri pa od dné do dné
˛Se rana bol rasſhíri:
Gde préje^[1] ſamo dve ſta b’le,
˛So lukne sdaj she ſhtiri.
Vrazhilo, kero ma domá,
Sa rano zhiſto nizh vala:
Puſti ſi priti pad’ra.

Sdaj padar pride, ſpregledí,
No ſhlata s’ perſti rano:
»»Prijatnik! ſi v’ nevarnoſti,
To ne bo lehko djano;
Pa naſha kunſht ſhe denog ma
En mitl, ker te svrazhit’ sna.««
Tak rezhe njemi k’ troſhti.

»»En falat kruha vsemi v’ dlan,
No ga na rano dershi;
Oberni ga na drugo ſran,
No pſovi ga tá vershi,
Da ga pojé. Zhi ne bo to
Ti rane kzhaſi svrázhilo.
Ne vém«« — — — to s’ ramam’ mêgne.

»Neſrezhna jesa!« virt krizhí,
»Ti nékega ſi nor’la,
Da sginil je od shaloſti;
To ſi ti meni ſtor’la.
Sahvalim, padar, sa tvoj rat;
Pomagat’ nem’reſh, kak bi rad:
Glej, ’s jése ſem pſa vbuja^[2].«

__________

1. Préje: préd, popréd.
2. Vbujati: vbiti; vbuja: vbil.