»»She zhéſh en drugi vurshah zhut’,
Sakaj te ménje ſhtimam,
Kak ovzo, no sakaj ſem hud,
No jéso dó-te ímam?
Glej! ovza terpeshlivo sna
Dershati, da ſe ſtrishti[1] ma;
Pa ti nam ſterd ponujaſh,
No s’ shalzom[2] naſ kuſhujeſh.««
Kak ovza, ne kak pzhela, ti
Dobrótnik môreſh biti:
Ne ſitega naphá vati,
Raj’ lazhnega naſiti.
Zhi ſe veſelo naſmejíſh,
Da tvoje dare rasdelíſh:
Tak, ker ſi proſi datí,
˛Se nima darov batí.
35. Pavuk ali kratka vezhnoſt.
Na ſténi pavuk ſedejózhi,
˛Skos ſvoj’ga grada oknizo
Po ſtranjſkem zherva gledajózhi,
Ker prede shlahtno shídizo.
Od gisdoſti ſe napihava,
Da kunſhtno préſt’ no tkati sná:
Sdaj ſem, sdaj tá po nitih plava,
No k’ novim nove ſline dá.
Zherv, ker’ga ſi je puſtil priti
Goſpod, kak eno ludſko ſtvar,
˛Si miſli: Kaj to more biti,
Da pavuk nima mír nigdar?