Stran je bila lektorirana
33. Vuk ali ſkasliva pokora.
En vuk, na ſmert boléni,
˛Spregleda ſvojo véſt,
Kak junez sbira v’ ſéni.
Da k’ jaſlam pride jéſt.
»Ah! greſhno.« tak on sdêhne,
»Ja greſhno ſem shivél;
To mene v’ ſerze pêhne,
Da greſhnik bit’ ſem htél.«
»Ah! kel’ko hudobije
˛Sem ſtoril moje dni!
Ne zhuda, da mi gnije
˛Serze od shaloſti.
Pa toti troſht ſmem méti:
˛Sem ne hudobnik zel;
Mam tudi, mam naſhtéti
Prav doſti dobrih dél.«
»Enkrat je jagnez sajſhel,
Ne védil k’ ovzam prit’;
V’ germovji ſem ga najſhel,
No puſtil k’ ovzam it’.
Drugozh ſo ovze prav’le,
Da ſem en gerdi tat;
˛Sem neſil néke nav’le[1]
Vezh takih ſhpotov rad.«
»Je ne ſe fantuvati[2]
Priloshnoſt lépa b’la,
No vſe ſhpotarke[3]
klati,
Da ne b’lo k’redi pſa?«
