Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/63

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


31. Shelod ali popravlena pamet.

Ja, ſonze na poldne ſtojí,
No she ſe kmeti séha,
Da s’ délom ſe je pléha[1].
Obédvati ſi poshelí,
Gré truden v’ ſenzo tá pod hraſt,
Na semlo dol ſe ſede,
’S kanjéra[2] jé, ne ’s ſklede;
Pa préj dá Bogi dushno zhaſt.

˛Sit dremoto obzhuti prit’.
Od mladih lét navajen,
Da vſigdar bil je ſvajen,
Zhi vſe, kaj on zhé, né-htlo[3] bit’,
˛Skos — ſkos kaj pogovarjat’ ma:
Goſpoſki, da pravízi,
Al’ farji, da reſnízi
Podobo drugo dati sna.

She dugo lét zeſarove
Sapóvedi obira;
Sdaj s’ Bogam ſe prepira:
»V’ naturi vſe na ópak[4] gré!«
Leshé pretegnjen léza[5] ſe;
Tè roke krishom déne,
Ozhí na hraſt poshene,
Rekozh: »Tvoj ſad je ne sa me.«

»En leſhnjak tu no tam viſí:
˛Se toti ſad vda tebi?
Sakaj ti rumpe[6] ne bi
Rodíl, da tak koſhati ſi?

  1. Pléha: pléhal.
  2. Kanjér: torba.
  3. Né-htlo: ne je htélo, ni hotlo.
  4. Na ópak: na róbe, verkehrt.
  5. Lézati ſe: ſich ſtreden.
  6. Rumpa: velika gruſka.